42.a člen
(vezana dohodkovna podpora za zelenjavo)
(1)
Za podporo za zelenjavo so za leto 2025 okvirna finančna sredstva 400.001,00 eura, za leto 2026 400.001,30 eura in za leto 2027 400.001,10 eura. Od tega se:
-
za leto 2025 50.486,00 eura, za leto 2026 53.184,05 eura in za leto 2027 54.562,30 eura nameni nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave;
-
za leto 2025 349.515,00 eura, za leto 2026 346.817,25 eura in za leto 2027 345.438,80 eura nameni nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, vendar niso vključeni v ekološko pridelavo zelenjave.
(2)
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjavo, če izpolnjuje naslednje pogoje upravičenosti:
-
vpisan je v RKG in v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč;
-
skupna ugotovljena površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjavo na prostem, je vsaj 0,5 ha oziroma površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjavo v rastlinjakih, vsaj 0,1 ha;
-
najmanj 30 % proizvodnje zelenjave, izračunane glede na prijavljene površine v zahtevku zavezano dohodkovno podporo za zelenjavo za posamezno leto (v nadaljnjem besedilu: proizvodnja zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo), oziroma v primeru nosilca KMG, vključenega v ekološko pridelavo zelenjave, najmanj 15 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo trži prek:
1.
organizacij proizvajalcev,
2.
skupin proizvajalcev,
3.
zadrug,
4.
pravnih oseb, ki imajo KMG-MID,
5.
pravnih oseb, ki imajo v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti kot prvo v klasifikacijinalog vpisano predelavo zelenjave ali
6.
javnih zavodov;
-
če 30 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo oziroma v primeru nosilca KMG, vključenega v ekološko pridelavo zelenjave, najmanj 15 % proizvodnje zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu, ki niso zajete v prejšnji alineji, mora za prejem podpore za vse dejavnosti, ki se opravljajo v okviru kmetijskega gospodarstva, voditi poslovne knjige v skladu z računovodskimi standardi za davčne namene in za vse poslovne dogodke v zvezi s prodajo zelenjave voditi ločeno računovodstvo v skladu z računovodskimi standardi, na primer ločeno stroškovno mesto ali ločene ustrezne računovodske konte. Pri tem mora nosilec zagotoviti tudi vodenje blagovnega knjigovodstva, iz katerega je razvidna količina prodane zelenjave v letu oddaje zahtevka za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za zelenjavo).
(3)
Skupna podpora za zelenjavo iz petnajstega in šestnajstega odstavka tega člena se lahko dodeli za največ 15 hektarjev ugotovljene zelenjave.
(4)
Kot zelenjadnice se štejejo zelenjadnice, naštete v Prilogi 2 Pravilnika o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč (Uradni list RS, št. 21/23; v nadaljnjem besedilu: pravilnik, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč), razen sladke koruze.
(5)
Podatek o proizvodnji zelenjave glede na zahtevek za zelenjavo se za posamezneganosilca kmetijskega gospodarstva izračuna tako, da se podatek o povprečnem pridelku posamezne vrste zelenjave za leto zahtevka prevzame iz evidence o pridelavi zelenjave in zelišč, ki jo določa pravilnik, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, in pomnoži s prijavljeno površino te zelenjave v zahtevku za zelenjavo. Nosilec dokazuje zahtevan odstotek proizvodnje zelenjave iz tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena s prijavljeno zelenjavo v zahtevku za zelenjavo za tekoče leto, pri čemer lahko pogoj izpolni z eno vrsto zelenjave ali več vrstami zelenjave, prijavljenimi v zahtevku.
(6)
Ministrstvo pošlje agenciji podatke o povprečnem pridelku posamezne zelenjave zaposamezno leto iz evidence o pridelavi zelenjave in zelišč iz prejšnjega odstavka najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu oddaje zahtevka.
(7)
Za posamezno leto zahtevka za zelenjavo se pri prijavljeni površini upoštevajo vsi nivoji posevka, označeni na geoprostorskem obrazcu, kot jih določa uredba, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike. Pri tem se ista prijavljena površina pod različnimi posevki v skupno površino zahtevka za zelenjavo upošteva le enkrat. Na zahtevku za zelenjavo se lahko prijavi le tista površina, na kateri je bila zelenjava pobrana v tekočem letu in prodana v tekočem letu ali do 15. februarja leta, ki sledi letu oddaje zahtevka. Če nosilec kmetijskega gospodarstva po vložitvi zbirne vloge spremeni ali načrtuje spremembo vrste prijavljenega posevka zelenjave, mora spremembo nemudoma sporočiti agenciji, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za čezmerno prijavo in se uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.
(8)
Kot kmetijska parcela za namen uveljavljanja podpore za zelenjavo se šteje strnjeno zemljišče kmetijske površine, na kateri je prijavljena zelenjava ne glede na višino plačila podpore. Pri tem najmanjša površina kmetijske parcele za pridelavo zelenjave na prostem znaša 0,1 ha, medtem ko najmanjša površina kmetijske parcele za pridelavo zelenjave v rastlinjakih znaša 0,01 ha.
(9)
Če nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi zelenjavo iz četrtega odstavka tega člena kot predposevek, mora v času prisotnost zelenjave v obdobju predposevka to posneti z geografsko označeno fotografijo v aplikaciji Fotosopotnik. V primeru izvedene preveritve s pregledom na kraju samem mora nosilec kmetijskega gospodarstva fotografije na dan izvedenega pregleda prek aplikacije Fotosopotnik poslati na agencijo.
(10)
S pregledi na kraju samem se ugotavlja le prisotnost zelenjave, medtem ko se vrsta zelenjave ne ugotavlja. Če nosilec kmetijskega gospodarstva ne vodi geolociranih fotografij iz prejšnjega odstavka, se zahtevek za zelenjavo za tako površino zavrne ter se znižanja in sankcije ne izračunavajo oziroma se ne zavrne v primeru, da je isto površino nosilec prijavil tudi na drug posevek iz šestega odstavka tega člena.
(11)
Če se za zahtevek za podporo za zelenjavo pri upravnih pregledih ugotovi, da:
-
ne izpolnjuje pogojev iz druge alineje drugega odstavka tega člena, se zahtevek zavrne in se šteje, da ne gre za čezmerno prijavo, ter se ne uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike;
-
ne izpolnjuje pogojev iz tretje ali četrte alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da gre za nepravilno prijavo in se uporabi upravne sankcije v višini 3 % znižanja vseh zahtevkov neposrednih plačil;
-
izpolnjuje vse pogoje iz tega člena in se pri pregledu na kraju samem ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se šteje, da gre za čezmerno prijavo, in se uporabijo upravne sankcije iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij skupne kmetijske politike.
(12)
Nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje na agencijo dokazila o prodani zelenjavi, da dokaže izpolnjevanje pogoja iz tretje oziroma četrte alineje drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva naslednje:
-
če nosilec kmetijskega gospodarstva prodaja zelenjavo prek skupine proizvajalcev ali organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, zadruge, pravne osebe ali javnega zavoda, mora do 15. februarja leta, ki sledi letu v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati s obrazec iz Priloge 12, ki je sestavni del te uredbe, ki ga podpiše kupec;
-
če nosilec kmetijskega gospodarstva trži sam ali prek drugih oblik skupnega nastopa na trgu,mora do 15. februarja leta, ki sledi letu, v katerem je bil oddan zahtevek za zelenjavo, agenciji poslati izpis v zvezi s prodajo zelenjave, za katero vodi ločeno računovodstvo v okviru poslovnih knjig, pri tem pa mora biti razvidna tudi količina prodane zelenjave za leto zahtevka;
-
ne glede na prejšnjo alinejo mora nosilec kmetijskega gospodarstva agencijo obvestiti o morebitnih spremembah, ki vplivajo na izpis v zvezi s prodajo zelenjave po datumu iz prejšnje alineje, ter kot dokazilo poslati nov izpis.
(13)
V primeru boba, graha, fižola, leče in čičerike lahko nosilec kmetijskega gospodarstva odda zahtevek le za eno od vezanih podpor ali za zelenjavo ali za beljakovinske rastline.
(14)
Za nosilce kmetijskih gospodarstev, vključene v ekološko pridelavo zelenjave iz prve alineje prvega odstavka tega člena, se štejejo nosilci kmetijskih gospodarstev, pri katerih na kmetijski površini, na kateri pridelujejo zelenjavo v tekočem letu oddaje zahtevka, poteka pridelava zelenjave v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo, in ki imajo v letu zahtevka za vezano podporo za zelenjadnice oddan tudi zahtevek za intervencijo ekološko kmetovanje iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.
(15)
Če nosilec v zahtevku za zelenjavo hkrati prijavi površine z ekološko in neekološkopridelavo zelenjave, mora za vsako prijavljeno površino izkazati prodajo v zahtevanem odstotku glede na način pridelave, kot je določen v tretji in četrti alineji drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva:
-
če je zahtevan odstotek prodaje dosežen le za en način pridelave, se podpora prizna za tovrsto pridelave, za drugo vrsto pridelave pa se podpora zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom;
-
če je presežek prodaje dosežen pri ekološki pridelavi, se lahko ta presežek uporabi zaizpolnitev pogojev glede odstotka trženja za površine z neekološko pridelavo, vendar se podpora za površine, za katere se pogoj izpolni s tem presežkom, prizna kot podpora za neekološko pridelavo, če je izpolnjen zahtevan odstotek prodaje za neekološko pridelavo, sicer se podpora za neekološko pridelavo zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom;
-
če je presežek prodaje dosežen pri neekološki pridelavi, se lahko ta presežek uporabi zaizpolnitev pogojev glede odstotka trženja za površine z ekološko pridelavo, vendar se podpora za površine, za katere se pogoj izpolni s tem presežkom, prizna kot podpora za neekološko pridelavo, če je izpolnjen zahtevan odstotek prodaje za neekološko pridelavo, sicer se podpora za ekološko pridelavo zavrne in se uporabijo znižanja v skladu s tem členom.
(16)
Intervencija vezana dohodkovna podpora za zelenjavo se ne izvaja na območju iz 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena te uredbe.
(17)
Načrtovani znesek na enoto pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v ekološko pridelavo zelenjave, znaša:
-
za leto 2025 504,86 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 454,37 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 631,07 eura na ha;
-
za leto 2026 462,47 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 416,22 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 578,08 eura na ha;
-
za leto 2027 419,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 377,73 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 524,63 eura na ha.
(18)
Načrtovani znesek na enoto pri preostalih nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo zelenjavo, znaša:
-
za leto 2025 388,35 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 349,51 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 485,43 eura na ha;
-
za leto 2026 355,71 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 320,13 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 444,63 eura na ha;
-
za leto 2027 322,84 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 290,55 eura na ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 403,55 eura na ha.
(19)
Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev zelenjave pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto za leto vložitve zbirne vloge iz prejšnjega odstavka. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.