Uredba o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

Za shemo INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN (v nadaljnjem besedilu: shema BIORAZTN) okvirna finančna sredstva za posamezno leto znašajo 1.366.000,00 eura.

Shema BIORAZTN se izvaja na GERK z vrstami rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, GERK z rabo 1211 – vinogradi in GERK z rabo 1230 – oljčniki.

Zahteve sheme se izvajajo v treh kmetijskih praksah, in sicer:

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izvajati vsaj dve od treh kmetijskih praks iz prejšnjega odstavka na posameznem GERK z rabo iz drugega odstavka tega člena, ki ga vključi na zahtevek.

Pri kmetijski praksi iz prve alineje tretjega odstavka tega člena je treba zagotoviti življenjski prostor za koristne organizme, kamor se štejejo skalnjaki, hoteli za koristne organizme, drogovi za ujede, gnezdilnice za ptice. Pri tem mora zagotoviti en življenjski prostor pri površini GERK do vključno 1 ha, tri življenjske prostore pri površini GERK od 1 do vključno 5 ha in vsaj štiri življenjske prostore pri površini GERK nad 5 ha. Nosilec kmetijskega gospodarstva pri vzpostavitvi življenjskega prostora za koristne organizme upošteva priporočene dimenzije in postavitev, ki so opredeljene v navodilih za to shemo, ki so objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si. Življenjski prostor se lahko vzpostavi znotraj GERK ali ob zunanjem obodu GERK iz prejšnjega odstavka.

Življenjski prostor ali življenjske prostore za koristne organizme iz prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva vzpostaviti do dne, ki je določen kot zadnji dan za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto vložitve zbirne vloge. Če je življenjski prostor že bil vzpostavljen v okviru izvajanja kmetijske prakse v prejšnjih letih, se kot izpolnitev kmetijske prakse šteje tudi vzdrževanje življenjskega prostora, kar pomeni, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotavljati, da je življenjski prostor v uporabnem stanju.

Pri kmetijski praksi iz druge alineje tretjega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva izvaja košnjo ali mulčenje ali valjanje trajno zatravljenega medvrstnega prostora, vendar hkrati samo v vsakem drugem medvrstnem prostoru. Kot trajno zatravljeni medvrstni prostor se za kmetijsko prakso šteje prostor, ki je posejan s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali je na drugačen način ozelenjen. Zatravljeni medvrstni prostor mora biti vzpostavljen vsaj do 15. aprila tekočega leta oziroma vsaj do 1. junija tekočega leta, če gre za trajni nasad, ki je bil v tekočem letu mlajši od dveh let oziroma se je v tekočem letu delno obnavljal. Najkrajši možni čas med dvema mulčenjema ali košnjama ali valjanjema mora biti vsaj štirinajst dni, kar pomeni, da so lahko najprej obdelani medvrstni prostori ponovno obdelani čez najmanj 28 dni. Štirinajst dni pred obiranjem nasada, tudi če obiranje poteka v več časovnih intervalih, lahko nosilec hkrati mulči ali kosi ali valja vse medvrstne prostore.

V primeru teras z enim medvrstnim prostorom se brežina šteje v medvrstni prostor, medtem ko se brežine v primeru dveh ali več medvrstnih prostorov v trajnih nasadih ne štejejo kot medvrstni prostor, jih pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva vsaj dvakrat letno obdelati.

Ne glede na sedmi odstavek tega člena je za namen obvladovanja karantenskih škodljivih organizmov ali ob pojavu večjega števila škodljivih organizmov dovoljeno pokositi, mulčiti ali valjati zeleni medvrsten prostor, da se omogoči varen nanos fitofarmacevtskih sredstev. Seznam razmejenih območij za karantenske škodljive organizme pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skp.si. Čas tretiranja za namen obvladovanja karantenskih škodljivih organizmov napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin in je objavljen na Agrometeorološkem portalu Republike Slovenije.

Pri kmetijski praksi iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se cvetoči pas vzpostavi s setvijo na notranjem ali zunanjem obodu GERK iz četrtega odstavka tega člena tako, da je do 1. junija že viden zeleni pokrov zadevnih kmetijskih rastlin. Cvetoči pas se lahko zagotovi v več delih, ki ne smejo biti manjši od 25 m2, v skupni izmeri pa morajo dosegati vsaj 5 % površine GERK z zahtevkom. Cvetoči pas ne sme biti košen ali mulčen ali valjan vsaj do 15. avgusta tekočega leta.

Ne glede na prejšnji odstavek je cvetoči pas lahko vzpostavljen tudi na robu soležnega GERK, če je ta pripisan nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki odda zahtevek za shemo BIORAZTN in hkrati GERK ni vključen v shemo BIORAZTN. Cvetoči pas mora biti vzpostavljen na tistem robu soležnega GERK, ki je v stiku z GERK, ki bo vključen v shemo.

Cvetoči pas iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se lahko vzpostavi s setvijo ene ali več kmetijskih rastlin iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči oziroma se lahko vzpostavi tudi s setvijo mešanice drugih cvetočih rastlin, če je hkrati v tej mešanici kot prevladujoča prisotna vsaj ena izmed kmetijskih rastlin, ki so za to shemo opredeljene v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.

Pri nanosu fitofarmacevtskih sredstev v trajnih nasadih mora nosilec kmetijskega gospodarstva preprečiti, da bi sredstva dosegla cvetoči pas.

Nosilec kmetijskega gospodarstva mora zagotoviti rabo GERK iz drugega odstavka tega člena do pobiranja pridelkov v letu, ko je oddal zahtevek za shemo iz tega člena.

Načrtovani znesek na enoto znaša 273,20 eura na ha, najnižji znesek načrtovanega zneska na enoto 218,56 eura ha in najvišji znesek načrtovanega zneska na enoto 341,50 eura na ha.

Realizirani znesek na enoto se izračuna vsako leto, tako da se skupno število upravičenih hektarjev za shemo BIORAZTN pomnoži z načrtovanim zneskom na enoto iz prejšnjega odstavka tega člena. Če so s tem okvirna finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena presežena ali neporabljena, se upoštevajo določbe drugega odstavka 4. člena te uredbe.