62. člen
(temperature pri vgrajevanju NZT)
(1)
Temperature, obravnavane v tem poglavju, se nanašajo izključno na temperaturo tirnice. Za merjenje temperature tirnic se uporablja tirni termometer, ki mora biti izpostavljen istim razmeram kot tirnice, ki so vgrajene v tiru. Temperatura na tirnem termometru je identična s temperaturo tirnice šele eno uro po namestitvi termometra. Magnetni termometer, ki se lahko uporablja le kot indikator temperature, se postavlja na vrat tirnice, na strani, ki ni izpostavljena soncu. Odčitavanje temperature je dovoljeno 15 minut po njegovi postavitvi.
(2)
Srednja letna temperatura tirnice »ts« je aritmetična sredina maksimalnih (+ 65 °C) in minimalnih (- 30 °C) temperatur na klimatskem področju RS in znaša 17,5 °C.
(3)
Potrebna temperatura tirnice »tp« je optimalna temperatura, pri kateri se vrši končno varjenje tirnic. Tirnice morajo biti prej sproščene in v breznapetostnem stanju. Potrebna temperatura je tp = ts + 5 °C = +22,5 °C.
(4)
Temperaturni interval, v katerem je treba izvesti postopek končnega varjenja posameznih odsekov tira, je t = tp ± 5 °C oziroma v mejah od +17,5 °C do +27,5 °C.
(5)
Na območjih z blažjo klimo, kjer je povprečna temperatura višja oziroma, kjer razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo ni večja od 85 °C, je tp = ts.