Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
– sklenitve zakonske zveze 3 dni – rojstva otroka 3 dni – poroke otroka 2 dni – smrti: staršev, zakonca, otrok, posvojencev, pastorkov, mačehe, očima 3 dni – smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki so z delavcem živeli v skupnem gospodinjstvu 2 dni – smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki z delavcem niso živeli v skupnem gospodinjstvu 1 dan – selitve v istem kraju 2 dni – selitve iz kraja v kraj 3 dni – elementarnih nesreč do 5 dni.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, zaradi opravljanja funkcije v organih reprezentativnih sindikatov na državni ravni, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in za opravljanje funkcije v predstavniških organih države in lokalne skupnosti.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko nujna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa v željenem času ne dopuščajo odsotnosti.