Nove zasaditve se v največji možni meri navezujejo na obstoječo vegetacijo. Nove skupine drevnine in ureditve morajo biti v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem.
Zatravitev površin je vzdolž celotne trase (brežine nasipov in usekov ter druge površine med voziščem in zaščitno mrežasto ograj, površine, ki bodo poškodovane med vsemi načrtovanimi posegi) in na ločilnem pasu.
Zgornje zaokrožitve in posneti robovi usekov in nasipov se v skladu z ureditveno situacijo lokacijskega načrta zatravijo ali zasadijo z nižjimi grmovnicami oziroma z vegetacijo, ki oblikuje gozdni rob.
Brežine usekov in nasipov se zatravijo in mestoma zasadijo z drevjem in grmovjem, kot je predvideno v ureditveni situaciji lokacijskega načrta.
Na celotni trasi znašajo odmiki grmovnic od roba cestišča 3 m, odmiki dreves pa 8 m. Košnja trave (vzdrževanje) je potrebno na oddaljenosti 2 m od roba cestišča.
V pasu med robom ureditev v obcestnem prostoru in robom ohranjene gozdne vegetacije se zasadi nov gozdni rob s členjeno razmestitvijo sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
Sajenje skupin drevja in grmovnic je na območjih, kjer trasa poteka prek kmetijskih površin in kjer se v skupinah pojavlja že obstoječa vegetacija ter v obvodnem prostoru, kjer obrežna vegetacija spremlja struge potokov in savskih mrtvic. Ob načrtovanju razmestitve in oblikovanja skupin drevnine se hkrati upoštevajo zakonitosti optičnega vodenja.
Pri načrtovanju zidu ob arheološkem območju na Čateškem griču se predvidi izvedba berm – polic med segmenti zidu; tu se namestijo korita, v katera se zasadijo grmovnice in plezalke ter prevešave rastline. Širine polic in dimenzije korit morajo zagotoviti obstoje in razvoj teh rastlin.