TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodi in je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati še 2.574,91 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

- 224,99 EUR od dne 7. 12. 2023 dalje,

- 449,99 EUR od 3. 1. 2024 dalje,

- 469,98 EUR od dne 5. 2. 2024,

- 469,98 EUR od dne 1. 3. 2024,

- 429,99 EUR od dne 2. 4. 2024,

- 469,98 EUR od dne 10. 4. 2024,

- 60,00 EUR od dne 16. 4. 2024 dalje, vse do plačila,

v IV. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 1.488,22 EUR v roku petnajst dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku petnajst dnevnega izpolnitvenega roka dalje do dne plačila.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v petnajstih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

S tem, ko svojega motorja ni prevzela, je toženka pristala na ležarino, ki jo tožnica zaračunava za (prisilno) hrambo njenega vozila. Varstvo toženkinega ravnanja bi bilo namreč v tem primeru v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Slednje se od obeh udeležencev pogodbenega razmerja zahteva ne le v sklenitveni in izpolnitveni, pač pa v vseh fazah pogodbenega razmerja. Kot ugotovljeno zgoraj, za to, da bi morala tožnica, ki vozilo hrani proti svoji volji, z oddajanjem nepremičnin za hrambo vozil pa se sploh ne ukvarja, hraniti vozilo po običajnih cenah za najemnino, ni nobene podlage. Tožnici namreč hramba toženkinega motorja ni v interesu niti ga ni bila dolžna hraniti.

Oba poziva toženki sta povezana z vsebino tega spora in zato predstavljata strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo.