163. člen
(najtežje kršitve)
(1)
Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1.
če ne izdela ocene tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja ali če ne opravi ustrezne ocene o vplivu sprememb poslovnih procesov na izpostavljenost tveganju (drugi in šesti odstavek 13. člena tega zakona);
2.
če ne izvaja ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kljub oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo povečano tveganje (drugi odstavek 14. člena tega zakona);
3.
če ne vzpostavi učinkovitih politike, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj (prvi odstavek 15. člena tega zakona);
4.
če ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 17. člena, prvi odstavek 18. člena in četrti odstavek 22. člena tega zakona);
5.
če s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (prvi odstavek 19. člena tega zakona);
6.
če opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (20. člen tega zakona);
7.
če urada še pred trženjem produkta (tretji odstavek 22. člena tega zakona) ne obvesti o nameravani delni opustitvi pregleda stranke ter obvestilu ne priloži dokumentacije o izpolnjevanju pogojev in ocene tveganja iz prvega odstavka 22. člena tega zakona;
8.
če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika pravne osebe, pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pooblaščenca pravne osebe, pravne osebe, zastopnika druge osebe civilnega prava ter dejanskega lastnika oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za zastopanje (23., 24., 25., 28., 29., 35., 36., 37. in 43. člen tega zakona);
9.
če ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije na nedovoljeni način (peti odstavek 26. člena tega zakona);
10.
če ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo videoelektronske identifikacije, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (27. člen tega zakona);
11.
če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo, ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (30. člen tega zakona);
12.
če v nasprotju z določbami tega zakona ugotovi in preveri istovetnost bank in drugih podobnih kreditnih institucij, ki imajo sedež v visoko tvegani tretji državi iz petega odstavka 50. člena tega zakona (tretji odstavek 31. člena tega zakona);
13.
če ne hrani podatkov in dokumentacije, pridobljene v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika, v skladu z določili tega zakona (tretji odstavek 34. člena tega zakona);
14.
če ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (48. člen tega zakona);
15.
če je zavezanec sklenil poslovno razmerje v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 54. člena tega zakona);
16.
če opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona ne oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo neznatno tveganje (prvi odstavek 57. člena tega zakona);
17.
če v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani način (58. člen tega zakona);
18.
če pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ali dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 60. člena tega zakona);
19.
če sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z določbami tega zakona (peti odstavek 60. člena tega zakona);
20.
če pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali jih ne pridobi na predpisani način (1. točka šestega odstavka 61. člena tega zakona);
21.
če ne vzpostavi in izvaja ukrepov glede politično izpostavljenih oseb pri poslih življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov (62. člen tega zakona);
22.
če ne izvaja ukrepov v okviru poglobljenega pregleda strank v primeru, ko so stranke iz visoko tveganih tretjih držav (63. člen tega zakona);
23.
če strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na geslo ali prinesitelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke (64. člen tega zakona);
24.
če sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcijo iz 17. in 18. člena tega zakona, kljub temu da stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega registra (65. člen tega zakona);
25.
če sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam (64. člen tega zakona);
26.
če od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 5.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 67. člena tega zakona);
27.
če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (69. člen tega zakona);
28.
če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (91. člen tega zakona);
29.
če ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (96. člen ter prvi in tretji odstavek 110. člena tega zakona);
30.
če ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 98. člena tega zakona);
31.
če stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka 122. člena tega zakona;
32.
če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 139. člena tega zakona);
33.
če ne spoštuje z odločbo odrejene prepovedi o opravljanju dejavnosti iz četrtega odstavka 139. člena tega zakona;
34.
če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predložijo podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji odstavek 141. člena tega zakona);
35.
če inšpektorju za preprečevanje pranja denarja ne omogoči dostopa do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ali kako drugače ovira inšpektorja pri izvajanju pooblastil (drugi odstavek 146. člena tega zakona).
(2)
Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3)
Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:
1.
1.000.000 eurov, ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(5)
Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška, se samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo v višini do:
1.
500.000 eurov, ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(6)
Odgovorna oseba pravne osebe iz četrtega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz petega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 250.000 eurov.
(7)
Pravna oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
5.000.000 eurov, ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(8)
Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba, kreditna ali finančna institucija, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb ali ki je odvisna družba, se za podatek o skupnem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(9)
Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz petega odstavka tega člena, ki je kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
5.000.000 eurov ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(10)
Odgovorna oseba pravne osebe iz sedmega odstavka tega člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz devetega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.
(11)
Zoper pravno osebo iz četrtega in sedmega odstavka tega člena ter zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz petega in devetega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi trajen ali začasen umik dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kadar pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje takšno dovoljenje.
(12)
Odredbo o trajnem ali začasnem umiku dovoljenja za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je takšno dovoljenje izdal, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.
(13)
Zoper odgovorno osebo iz šestega in desetega odstavka tega člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja vodstvenih nalog.
(14)
Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.