2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
odpadek je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
2.
komunalni odpadek je komunalni odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3.
nevaren odpadek je nevaren odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
4.
nenevaren odpadek je vsak odpadek, ki ni uvrščen med nevarne odpadke;
5.
inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali kako drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira, se biološko ne razgradi in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki bi lahko povzročil onesnaženje okolja ali škodoval zdravju; skupno izluževanje in vsebnost onesnaževal v inertnem odpadku in ekotoksičnost izcedne vode morajo biti zanemarljivi in zlasti ne smejo ogrožati kakovosti površinske ali podzemne vode;
6.
gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta in je razvrščen v skupino odpadkov 17 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski seznam odpadkov);
7.
istovrstni odpadek je odpadek, ki nastaja v enakih ali podobnih procesih brez bistvenih razlik glede načina nastajanja in njegove sestave, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadka, pomembne za njegovo odstranjevanje, med seboj bistveno ne razlikujejo, in je razvrščen v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov;
8.
tekoči odpadek je katerikoli odpadek v tekočem agregatnem stanju. Blato in mulj se ne štejeta za tekoči odpadek. Tekoči odpadek so tudi industrijske odpadne vode, ki se zbirajo in oddajajo, ne da bi se pred oddajo izvajal obratovalni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote v vode;
9.
podzemno skladišče je skladišče za trajno skladiščenje odpadkov v globokem podzemnem prostoru, kot so rudnik soli ali kalija;
10.
odlagališče je naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo.
Za odlagališče se šteje tudi:
-
naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopkih predelave v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, in
-
stalna naprava ali del naprave, kjer se odpadki skladiščijo več kakor eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
Za odlagališče se ne šteje:
-
naprava ali del naprave, kjer se odpadki raztovarjajo z namenom omogočanja njihove priprave za nadaljnji prevoz v predelavo ali odstranjevanje, ali
-
skladišče odpadkov, kjer se odpadki skladiščijo največ tri leta pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih predelave ali največ eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
11.
območje odlagališča je območje, ki je določeno s prostorskim aktom, kjer je dovoljena gradnja telesa odlagališča in drugih objektov in naprav, potrebnih za obratovanje odlagališča;
12.
mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov so mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadkov in parametrov izlužka odpadkov;
13.
obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek v okviru postopkov predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjša njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo.
14.
obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču (v nadaljnjem besedilu: obdelava mešanih komunalnih odpadkov) je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovi:
a)
izločanje frakcij, primernih za recikliranje, in
b)
aerobno ali anaerobno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in predhodno ali naknadno izločanje gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo.
Izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov se ne šteje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
15.
izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov ali pronicajo skozi telo odlagališča in se odvajajo ali zadržujejo znotraj telesa odlagališča;
16.
odlagališčni plin je katerikoli plin, ki nastaja zaradi odloženih odpadkov;
17.
izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka;
18.
upravljavec odlagališča ali podzemnega skladišča je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je odgovoren za odlagališče ali podzemno skladišče in ga upravlja v času njegovega obratovanja, med izvedbo zapiralnih del in po njegovem zaprtju;
19.
biološko razgradljiv odpadek je kakršenkoli odpadek, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradi, kot so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz vrtov in parkov odpadek ter papir in karton ter drugi komunalni odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja;
20.
imetnik odpadkov je imetnik odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
21.
vlagatelj je oseba, ki vloži zahtevo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča pod pogoji iz te uredbe;
22.
redko poseljeno oddaljeno območje je območje, kjer stalno prebiva manj kakor 500 prebivalcev na občino ali naselje, in gostota prebivalstva ne presega 5 prebivalcev na km2 površine, in je več kakor 50 km oddaljeno od najbližjega naselja z več kakor 250 prebivalci na km2 površine ali ima do takih naselij večji del leta otežen dostop po cesti zaradi slabih meteoroloških razmer;
23.
pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljavec odlagališča prevzame v enem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih;
24.
reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, katerega lastnosti, ki so predmet kemične analize, odražajo povprečno sestavo teh odpadkov;
25.
obstoječe odlagališče je odlagališče, ki ga je na podlagi prijave upravljavca odlagališča v skladu z določbami Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04 – ZVO-1 in 43/04) ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razvrstilo med:
-
odlagališče za nevarne odpadke,
-
odlagališče za nenevarne odpadke ali
-
odlagališče za inertne odpadke;
26.
rekonstrukcija obstoječega odlagališča so gradbeni in drugi posegi na obstoječem odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, če se pri rekonstruiranju ne povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena te uredbe;
27.
telo odlagališča obsega celoto vseh odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališčnega dna, pokritje površin odlagališča, sistema za odvajanje izcedne vode in padavinske vode s površin odlagališča, sistem odplinjanja odlagališča in druge tehnične objekte ter obrobne in oporne nasipe in druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča;
28.
tesnjenje odlagališča je tehnični sistem objektov in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljajo tesnjenje površine odlagališčnega telesa, tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in odpadnih vod:
a)
kombinirano tesnjenje odlagališča je sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi lastnostmi;
b)
mineralno tesnjenje je umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov;
29.
odlagališčno dno je poravnana površina podlage, na kateri je zgrajeno telo odlagališča;
30.
odplinjevalni sistemi so odplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijski objekti in drugi tehnični objekti za zajemanje in nadzorovano ravnanje z odlagališčnim plinom oziroma njegovo neposredno sežiganje;
31.
aktivno odplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno proizvedenim podtlakom;
32.
vodoprepustnost je lastnost materiala, ki opisuje pretakanje tekočine skozi porozni medij pri določenem hidravličnem gradientu, ki tekočino poganja, in se izračuna kot koeficient hidravlične prevodnosti k, izražen v m/s;
33.
center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt lokalne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je urejen v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.