7. člen
(pogoji za krajinsko in arhitekturno oblikovanje)
(1)
Oblikovanje obcestnega prostora se prilagaja obstoječim krajinskim prvinam, vrstni sestavi in v prostoru značilnim oblikam vegetacije ter zahtevam prometne varnosti.
(2)
Oblika in robovi obcestnih brežin in vkopov so blagi, njihovi prehodi v okoliški teren se oblikujejo zvezno.
(3)
Območje med priključnimi kraki in avtocesto se gosto zasadi, s čimer se delno nadomestijo izkrčene površine in okrnjene funkcije gozda. Uporabi se pester izbor avtohtonih rastlinskih vrst, prilagojenih obcestnim rastiščnim razmeram (odpornost proti suši, rezi, soljenju). V kar največjem obsegu se uporabijo drevesne in grmovne vrste, značilne za HT 41.2A11 ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti. Zasaditev ne sme posegati v svetli profil cest in ogrožati varnosti prometa.
(4)
Otoka obeh krožišč se zatravita in po potrebi zasadita z grmovnimi vrstami. Prostor v otokih obeh krožišč se lahko oblikuje tudi tako, da se vanj postavijo objekti, ki prispevajo k prepoznavnosti okoliškega prostora. Pri oblikovanju prostora v otokih obeh križišč se ne sme ogrožati prometna varnost in se upoštevajo predpisi s področja projektiranja cest.
(5)
Brežine vkopov in nasipov se zasadijo z grmovnimi vrstami. Uporabijo se nezahtevne grmovne vrste.
(6)
Na območju njivske krajine se izvede ploskovna zasaditev s setvijo travne mešanice, v kateri so srednje in počasi rastoče vrste.
(7)
Na območjih posegov v sklenjeni gozd se sanira gozdni rob v širini 5 m vzdolž ohranjene gozdne vegetacije. Zasaditev se oblikuje iz avtohtonega drevja in grmovnic, ki ustvarjajo stopničasto obliko gozdnega roba oziroma postopni prehod s kmetijskih ali urbanih površin v gozd. Pri izvedbi sanacije se smiselno uporabljajo tudi določbe 18. člena te uredbe.
(8)
Oporna konstrukcija se izvede v kamniti škarpi ali pa se obloži s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov. Njena vidna izpostavljenost se ublaži z uporabo vegetacije.
(9)
Protihrupne ograje se na obeh straneh oblikujejo v skladu s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora tako, da se čim bolje vključujejo v okolje ter se oblikovno navezujejo na bližnje že izvedene protihrupne ograje. Prehodi med protihrupnimi ograjami različnih višin so zvezni.
(10)
Pri oblikovanju zasaditve se upoštevajo zahteve po odmikih od vozišča in vodov gospodarske javne infrastrukture.
(11)
Vse zasaditve se izvedejo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Za travne površine se uporabijo semena avtohtonih traviščnih združb.
(12)
Z začasnimi objekti in ureditvami se čim manj posega v reliefno zgradbo.