17. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč in tal)
(1)
Rodovitna zemlja se odrine in loči po horizontih oziroma plasteh. Velikost površine hkrati odrinjenih plasti se omeji z možnostjo vnovične uporabe oziroma začasnega hranjenja, ločeno po plasteh, tako da se ohranita rodovitnost in količina prsti. Neonesnaženi zgornji in spodnji sloji tal se v kar največjem obsegu uporabijo na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Izdela se načrt ravnanja z rodovitno zemljo.
(2)
Višina začasno shranjenega rodovitnega dela tal je lahko do 1,5 m. Ob časovno krajšem začasnem shranjevanju je ta višina lahko tudi do 2,5 m oziroma tolikšna, da gradbena in transportna mehanizacija ne tlačita začasno shranjenega rodovitnega dela. Če je čas začasnega shranjevanja rodovitnega dela tal daljši od treh mesecev, se lokacija začasnega shranjevanja za preprečitev zapleveljenja ter vodne in vetrovne erozije ustrezno oblikuje in zatravi.
(3)
Zagotovi se dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej.
(4)
Preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih.
(5)
Vsa gradbena dela, ki bi lahko ovirala kmetijsko pridelavo, se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil in morajo omogočati nemoteno kmetijsko dejavnost.
(6)
Ob ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč med gradnjo in obratovanjem prostorske ureditve se zagotovijo dodatni zaščitni ukrepi, ki preprečijo nadaljnje slabšanje stanja, vzpostavi se prvotno stanje kmetijskih zemljišč, njihovim lastnikom pa se zagotovi nadomestilo za izpad dohodka za čas, ko na kmetijskih zemljiščih še ni vzpostavljeno prvotno stanje.
(7)
Na ali v tla se posega le v obsegu in do globine tal, ki sta nujno potrebna. Tla se kar najmanj prekrivajo z neprepustnimi materiali.
(8)
Z začasnimi objekti in ureditvami se čim manj posega v reliefno zgradbo.
(9)
Zagotovijo se sprotno utrjevanje brežin in urejanje površinskega odtoka ter utrditev končno oblikovanih brežin za preprečitev erozije.
(10)
Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, se izravnajo z nasutjem neonesnažene rodovitne zemlje.
(11)
Pri vzdrževanju brežin avtocestnega priključka in strojnem čiščenju plevela ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev.
(12)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela ocena onesnaženosti tal.