47. člen (SKP 40.)
Dodatki
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
. % 1. za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi, tretji in četrti izmeni oziroma v turnusu popoldan in ponoči 10 2. za delo v deljenem delovnem času – za prekinitev dela več kot 1 uro 15 – za prekinitev dela več kot 2 uri 20 3. za dežurstvo 20 4. za nočno delo 30–40 5. za delo prek polnega delovnega časa 30– 50 6. za delo v nedeljo 50 7. za delo na državne praznike in dela proste dneve po zakonu 50 8. za pripravljenost na domu 10
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
Podjetje mora opredeliti višino dodatka za nočno delo in delo preko polnega delovnega časa v podjetniški pogodbi ali internem aktu.
Delavcu pripada dodatek za skupno delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
V podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu podjetja se lahko opredeli tudi dodatek za delovno dobo v podjetju.