23. člen (SKP 17.)
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:
------------------------------------------------------------------------------------ . delovnih dni ------------------------------------------------------------------------------------ – lastne poroke 2 – poroke otroka 1 – rojstva otroka 1 – smrti zakonca ali otrok 3 – smrti staršev, zakončevih staršev, če živijo v skupnem gospodinjstvu 2 – smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 – selitve družine iz kraja v kraj 3 – selitve družine v istem kraju 2 – elementarnih nesreč do 5 ------------------------------------------------------------------------------------
Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela z nadomestilom plače zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča, sindikata ali državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike, lokalnih skupnostih in sindikata.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo. Odsotnost z dela brez nadomestila odobri direktor podjetja – družbe ali od njega pooblaščeni delavec. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo, s tem, da prispevke za dneve odsotnosti nad 7 dni plača delavec sam.