22. člen
(turistična taksa za prenočevanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih)
(1)
Občina lahko določi, da se v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih plačuje turistično takso, če:
-
je bilo na območju občine v preteklem letu več kot 100.000 prenočitev ali je na območju občine vsaj 1.500 ležišč v nastanitvenih obratih in
-
je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš ali počitniških stanovanj.
(2)
Turistična taksa iz prejšnjega odstavka se plača v pavšalnem letnem znesku, ki ga plača lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Način plačevanja podrobneje določi občina v svojem predpisu.
(3)
Lastnik počitniškega stanovanja ali počitniške hiše plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku v višini, sorazmerni z obsegom ugodnosti in storitev, ki so na območju občine, kjer je počitniška hiša ali počitniško stanovanje, na voljo brezplačno, vendar največ do 45 eurov za posamezno ležišče.
(4)
Za počitniško hišo ali počitniško stanovanje se šteje, da ima naslednje število ležišč:
-
do 30 m2 stanovanjske površine objekta: dve ležišči,
-
nad 30 do 50 m2 stanovanjske površine objekta: tri ležišča,
-
nad 50 do 70 m2 stanovanjske površine objekta: štiri ležišča,
-
nad 70 do 90 m2 stanovanjske površine objekta: pet ležišč,
-
nad 90 m2 stanovanjske površine objekta: šest ležišč.
(5)
Za stanovanjsko površino iz prejšnjega odstavka se šteje uporabna površina, kot je navedena v katastru stavb.
(6)
Za namen zaračunavanja turistične takse za prenočevanje v počitniških hišah ali počitniških stanovanjih občina vodi evidenco zavezancev za plačilo te takse, ki vsebuje podatek o osebnem imenu, stalnem naslovu prebivališča, matični in davčni številki zavezanca ter podatke o stanovanjski površini počitniške hiše ali stanovanja.
(7)
Lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena plača turistično takso v pavšalnem letnem znesku do 31. marca za preteklo leto.