6. člen
(načela izračuna)
(1)
Višina dolgoročnih obveznosti pokojninske družbe se določi za vsako pogodbo posebej na podlagi prospektivne računske metode.
(2)
Višina dolgoročnih obveznosti pokojninske družbe v času varčevanja se določi za vsako pogodbo posebej na podlagi retrospektivne računske metode, kadar zaradi narave pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti, ali kjer se da dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
(3)
Uporaba ustreznih približkov pri določanju višine dolgoročnih obveznosti na podlagi prospektivne računske metode je dovoljena le, kadar je gotovo, da bo izračunana višina obveznosti, dobljena z njihovo uporabo, vsaj tako visoka, kot bi bila višina obveznosti, če bi uporabljali izračun po posameznih pogodbah.
(4)
Načelo posamičnega izračuna ne sme preprečiti oblikovanja drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 591. člena ZZavar-1, ki jih ni mogoče opredeliti na ravni zavarovanca.
(5)
Kadar ima zavarovanec s pogodbo določeno pravico do izplačila odkupne vrednosti, so matematične rezervacije v vsakem trenutku oblikovane vsaj v višini odkupne vrednosti pogodbe.
(6)
Način izračuna pri ugotavljanju višine dolgoročne obveznosti, vključno z uporabljenimi predpostavkami (kot na primer obrestna mera, stroški, itd.), se lahko spreminja zgolj ob razkritju razlogov za spremembe, hkrati pa je potrebno na primeren način omogočiti nedvoumno ugotavljanje višine dobička, vezanega na trajanje pogodbe.
(7)
Obveznosti za pogodbe, po katerih je zavarovanec upravičen do udeležbe na dobičku, se ugotavljajo glede na višino premije in naložb, ki krijejo te obveznosti, upoštevajoč dosedanjo prakso pokojninske družbe glede časa in načina delitve dobička ali drugih ugodnosti, ki jih pokojninska družba nudi zavarovancem.