Z dnem uveljavitve tega zakona se za uresničevanje skupnega programa razvoja narodnega parka uveljavlja splošna prepoved prometa z zemljišči, spremembe vrst rabe prostora in prepoved graditve na območju narodnega parka, določenim s 3. členom tega zakona.
Splošna prepoved prometa zemljišč iz prejšnjega odstavka ne velja za pogodbe po zakonu o dedovanju.
Da se zagotovi ohranitev naravnih znamenitosti in kulturnih oziroma zgodovinskih spomenikov se hkrati s sprejetjem tega zakona uveljavi tudi splošna prepoved vseh posegov, ki bi spremenili lastnosti oziroma namembnost delov nepremične naravne in kulturne dediščine.
Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za izvajanje del in gradičev objektov, sprejetih z gozdno-gospodarskimi načrti, plani za kmetijstvo, lovsko-gospodarskimi načrti, ribiško-gojitvenimi načrti in načrti za urejanje in razvoj vodnega gospodarstva in s programom Planinske zveze Slovenije, kolikor niso v nasprotju z 12. in 13. členom tega zakona.
Splošna prepoved ne velja tudi za prenovo in nadomestno gradnjo na isti lokaciji ter za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, za katere so izdana lokacijska ali gradbena dovoljenja oziroma je njihova gradnja predvidena z izvedbenimi prostorskimi akti, kolikor ta gradnja ni v nasprotju z določbami 12. in 13. člena tega zakona.
Prav tako splošna prepoved ne velja tudi za geodetsko izmero in druga pripravljalna de!a po predpisih o razlastitvi, kakor tudi za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za izdelavo planskih aktov in izvedbenih prostorskih aktov.
Splošna prepoved, določena s prvem odstavkom tega člena, velja za čas dokler družbenopolitične skupnosti ne sprejmejo skupnega programa razvoja narodnega parka ter posamezne izvedbene prostorske akte, vendar največ tri leta od dneva, ko začne veljati ta zakon.
Splošna prepoved, določena s tretjim odstavkom tega člena, velja za čas, dokler se ne sprejmejo posebni akti o zavarovanju iz 6. člena tega zakona.