3427. Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode
Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), določb 218.–218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo, 55/14 – popr. in 17/18) je Občinski svet Občine Medvode na nadaljevanju 8. seje dne 11. decembra 2019 sprejel
O D L O K
o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode
S tem odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):
-
evidence za odmero nadomestila,
-
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
-
območja, ki so predmet odmere nadomestila,
-
merila za določitev višine nadomestila,
-
zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
-
oprostitve plačila nadomestila.
(1)
Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe, je trajno namenjeno redni rabi te stavbe in je kot tako določeno skladno s predpisi s področja graditve in urejanja prostora ter tem odlokom.
(2)
Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer je gradnja dovoljena.
3. člen
(zazidana stavbna zemljišča)
(1)
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2)
Če določena stavba, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
4. člen
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1)
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2)
Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.
(3)
Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(4)
Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele.
(5)
Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odpadne vode in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.
(6)
Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odpadne vode in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju.
II. EVIDENCE ZA ODMERO NADOMESTILA
5. člen
(evidenca stavbnih zemljišč)
Za potrebe odmere nadomestila upravni organ občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih zbirk podatkov.
6. člen
(gostujoče zbirke podatkov)
(1)
Gostujoče zbirke podatkov se privzamejo iz državnih, občinskih in ostalih evidenc.
(2)
Gostujoče zbirke podatkov iz državnih evidenc so:
-
podatki o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra,
-
podatki o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije, Poslovnega registra dejavnosti, Centralnega registra prebivalstva in Zemljiške knjige,
-
podatki o komunalni opremljenosti iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
-
podatki državnih prostorskih in ostalih upravnih aktov iz Prostorskega informacijskega sistema ali pristojnih upravnih organov, ki te podatke izdajajo.
(3)
Gostujoče zbirke podatkov iz občinskih evidenc so:
-
podatki občinskih prostorskih aktov,
-
podatki o komunalni opremljenosti iz katastrov upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
(1)
Lastne zbirke podatkov, ki so namensko vzpostavljene za odmero nadomestila, so:
-
območja odmere nadomestila,
-
opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo,
-
nezazidana stavbna zemljišča,
-
zunanje poslovne površine,
-
oprostitve plačevanja nadomestila.
(2)
Lastne zbirke podatkov iz prvega odstavka upravlja občina.
8. člen
(podatki v evidenci stavbnih zemljišč)
