1.
Na področju obrtnih storitev, gostinstva, avtoprevozništva, brodarstva in prometa blaga na drobno, določijo zasebni delodajalec in delavci razporeditev, začetek in konec delovnega časa v obratovalnici, v skladu z aktom pristojnega organa skupščine občine.
2.
V avtoprevozništvu se delovni čas delavca in odmor med delom razporejata skladno s posebnimi predpisi s področja urejanja varnosti prometa in cestnega prometa.
3.
V obratovalnici, kjer narava ali organizacija dela to terja oziroma kjer je to potrebno zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa ter odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov, in kadar se delavec izobražuje v skladu z določbami te kolektivne pogodbe, se delavec in zasebni delodajalec lahko dogovorita za neenakomerno razporeditev delovnega časa med letom tako, da je delovni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preostalem delu leta pa krajši od polnega delovnega časa pod pogojem, da letni fond ur polnega delovnega časa v povprečju ne presega 42 ur na teden ter, da je delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
4.
Za začasno prerazporeditev delovnega časa tako, da delavec dela določen čas več kot 42 ur, določen čas pa manj kot 42 ur na teden, upoštevaje pri tem povprečno 42 urno tedensko obveznost, se delavec in zasebni delo dajalec dogovorita v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah, to je:
-
v primeru potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene obratovalnico ali se taka nesreča neposredno pričakuje,
-
v izjemnih okoliščinah, ko je taka prerazporeditev nujna zaradi prekinitve dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire pri dobavi materiala, ovire v prometu, rekonstrukcije ali remonta, kar ima lahko za posledico zmanjšanje ali povečanje obsega dela ali prekinitev dela.
Takšna začasna prerazporeditev delovnega časa sme trajati le, če je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma odpravijo posledice višje sile oziroma izjemnih okoliščin.
Delavcu, ki po prvi, drugi in tretji točki tega člena dela dlje od polnega delovnega časa, se takšno delo ne šteje kot poseben pogoj.
5.
Delo delavca, za katerega velja prepoved dela preko polnega delovnega časa, tudi v teh primerih ne sme trajati več kot 7 oziroma 8 ur dnevno.