Odlok o razglasitvi Hiše Sveti Štefan 59 za kulturni spomenik lokalnega pomena

990. Odlok o razglasitvi Hiše Sveti Štefan 59 za kulturni spomenik lokalnega pomena

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 02-9432/8-09/12 z dne 3. 2. 2012 je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 11. redni seji dne 22. 3. 2012 sprejel

O D L O K
o razglasitvi Hiše Sveti Štefan 59 za kulturni spomenik lokalnega pomena

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Hiša Sveti Štefan 59, EŠD 27025 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Šmarje pri Jelšah, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi umetnostnozgodovinskega kulturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev spomenika lokalnega pomena so:

Hiša Sveti Štefan 59 se nahaja severovzhodno od cerkve sv. Štefana, v razloženem naselju Sveti Štefan, ki stoji na blagem slemenu. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je na tem mestu stanovanjske hiše že leta 1825 stal objekt.

Stanovanjska hiša je v celoti podkletena, z daljšo fasado ob breg postavljena pritlična stavba s strešno frčado v osrednji osi. Zgrajena je bila leta 1869, današnjo podobo pa ima iz leta 1938. Ohranjeno ima notranjo zasnovo ter zunanjo podobo. V obokanih kletnih prostorih je bila vinska klet, v ostalih prostorih pa prostor za žganjekuho in kuhanje perila ter skladišče za trgovino. V pritličju je bila trgovina in bivalni deli lastnikovega stanovanja, v mansardi pa spalni prostori. V notranjosti je ohranjeno kar nekaj kosov stanovanjske opreme iz časa med obema vojnama. Vhod krasijo secesijske vratnice s kovanimi mrežami. Vzhodni del hiše ima zaprt lesen balkon – gank. Na južni fasadi je božja niša. Ohranjen je tudi pripadajoč lesen kip Marije. Fasadni omet je členjen z okenskimi obrobami, mejnim zidcem ter prezračevalnimi linami na zatrepu. Streha je somerno dvokapna, krita z opeko.

Južno ob hiši se razprostira rožno-zelenjavni vrt pravilne pravokotne oblike z leseno uto. Dostopen je s cestne in z dvoriščne strani. Zagrajen je z lesenim plotom pritrjenim med betonskimi stebri. Vrt vzdolžno deli utrjena peščena pot z betonskimi robniki, ki se na sredini razširi z zasajenim rondojem, na zahodni strani pa pot vodi do lesene vrtne ute šestkotnega tlorisa in s pločevinasto streho. Na vrtu stoji tudi vodnjak – štirna. Zasajene rastline so značilne za tradicionalno podeželske vrtove: potonika, šmarnica, hortenzija, vrtnica vzpenjalka, beli nageljni, ognjič, astre, irisi, zajčki, krizanteme vsesvetnice ipd. Ob južni fasadi hiše pa se vzpenja vinska trta. Pred hišo stojita dve hruški. Vrt je bil urejen sočasno s hišo in skupaj z njo tvori skladno celoto.

Lesen čebelnjak, ki stoji na točkovnih temeljih, je bil postavljen takoj po drugi svetovni vojni. Stoji v podaljšku drvarnice. Ohranjeni so še barvni panji in del opreme. Fasada čebelnjaka je obdelana z lesenimi barvnimi detajli. Čebelnjak je bil v uporabi do 90. leta 20. stoletja.

Domačija, katere osrednja dominanta je bila stanovanjska hiša s trgovino, v sebi združuje obrtno bivalni del. Izpričuje način življenja posestnika in trgovca v 20. stoletju. Zanimiv in redek je tudi ohranjen rožno-zelenjavni vrt.