5. člen
(metodološke osnove)
Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju investicij na obrambnem področju praviloma uporabiti naslednje metodološke osnove:
1.
Določitev ciljev:
-
cilji se določijo na podlagi strategije zagotavljanja obrambe ali nacionalne varnosti države, predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja;
-
cilji morajo biti usklajeni z dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi ter opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje;
-
cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive variante za njihovo izvedbo.
2.
Priprava predlogov variant za uresničevanje ciljev:
-
variante se lahko med seboj razlikujejo glede na različne možne lokacije, taktične, tehnične in tehnološke rešitve, obseg, vire in načine financiranja, roke in dinamiko izvedbe, rezultate in druge pomembnejše značilnosti investicije;
-
upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva, če je to mogoče);
-
za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za obrambni projekt predstavijo najmanj s primerjavami stroškov in koristi v pogojih »z« investicijo (scenarij upošteva obravnavano varianto) ter izhodiščnega scenarija »brez« investicije oziroma minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav.
3.
Pri opredelitvi vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante se zajema oziroma upošteva:
-
stroške in koristi posameznih udeležencev v ekonomski dobi investicije;
-
ocene količin, ki temeljijo na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, obseg in vrste vojaške formacije, vojaški standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove);
-
stroške in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi in ki obsegajo investicijske stroške, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroške obratovanja ter koristi, ki se lahko izrazijo v denarju ter nedenarne koristi (posredne in neposredne). Stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek;
-
izhodiščni podatki morajo izhajati iz verodostojnih virov podatkov, kot so dolgoročni in srednjeročni obrambni programi, taktične študije, cilji sil, sprejeti v zavezništvu, in drugi dokumenti, oziroma iz podatkov, ki jih uporabljajo na obrambnem področju oziroma s katerimi razpolagajo pristojni organi Nato ali druge mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija oziroma nosilci javnih pooblastil;
-
predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne;
-
vsi stroški in koristi, ki so izražene v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje);
-
vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicije ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju;
-
pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporabljata splošna diskontna stopnja in inflacijska stopnja, določeni z enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
4.
Ugotavljanje občutljivosti variante zajema:
-
z analizo občutljivosti se lahko opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja);
-
izkažejo se lahko ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij.
5.
Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov temelji na izhodišču:
-
vsako varianto je treba presojati z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, socialnih in drugih dejavnikov);
-
pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.