19. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja kulturne dediščine Rodine pri Trebnjem – Gomila na Borovju (EŠD 26505), Rodine pri Trebnjem – arheološko območje Hlebec (EŠD 30426), Skrovnik – arheološko območje Skrovniško polje (EŠD 30394) in vplivno območje kulturnega spomenika Lanšprež – kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328). Na vplivnem območju kulturnega spomenika kapela Petra Glavarja in arheološkem najdišču Gomila na Borovju se izvede selektivna sečnja gozda. Na arheoloških najdiščih Hlebec in Skrovniško polje poteka se postavi steber daljnovoda. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2)
Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
(3)
Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva.
(4)
Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz ugotovitev predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(5)
Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(6)
Pri gradnji na območju registriranih arheoloških najdišč Hlebec in Skrovniško polje je treba pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja ali mnenja izvesti testni strojni izkop na 2% površine delovnega pasu. Na osnovi rezultatov se določi mikrolokacija stojišča stebra na mestih, kjer arheoloških ostalin ni ali imajo manjši potencial.
(7)
Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Za dostop do stojnih mest stebrov se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah. Razširitve obstoječih in gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine se ne izvajajo, če pa je to nujno potrebno, se dostopna pot do stojnega mesta stebra uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnavo presežka materiala ali odlagališča.
(8)
Med gradnjo mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi, oziroma izvajalcem del podati primerna navodila.
(9)
Po končanih posegih v okolici enot kulturne dediščine se izvedejo sanacije objektov ali območij kulturne dediščine in druge krajinske ureditve ter omogoči dostop do njih, kar se določi v načrtu krajinske arhitekture. Na vplivnem območju kulturnega spomenika Lanšprež – kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328) in drugih območjih v vidnem stiku se stebri daljnovoda oblikujejo in pobarvajo glede na ozadje v značilnih vedutah (kadar je ozadje gozd, na primer v zelenem odtenku RAL 6003), tako da bodo čim manj vidni in nevpadljivi.
(10)
Po koncu del se zemljišča ob neposredni bližini stebrov, ki so na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih ter so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(11)
Investitor mora o začetku del najmanj deset dni prej obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(12)
Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri ministrstvu, pristojnem za kulturno dediščino, pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.