(1)
Vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči osebam,
(2)
Točka a prejšnjega odstavka se ne uporablja, če odbor, ustanovljen v skladu z odstavkom 22 resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 (2011) (v nadaljnjem besedilu: odbor), odloči, da:
(3)
Točka a prvega odstavka tega člena se ne uporablja, kadar:
(4)
Točka b prvega odstavka tega člena se ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
(5)
O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(6)
Izjeme od ukrepov iz točke b prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno z:
(7)
Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta EU ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(8)
O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s petim in sedmim odstavkom tega člena obvešča Svet EU. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj.
(9)
Kadar se na podlagi četrtega in šestega odstavka tega člena osebam dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.