11. člen
(prometno urejanje območja)
Prometno urejanje območja je ločeno na prometno urejanje dinamičnega in prometno urejanje mirujočega prometa.
(A) Urejanje dinamičnega prometa
Primarno prometnico območja ter hkrati prometno hrbtenico sistema prometnic predstavlja glavna zbirna cesta območja, ki poteka v smeri sever–jug ob zahodni meji območja urejanja (FC I1). Ta se v spodnjem delu priključuje na novonačrtovano krožno križišče (FC I8). Na glavno zbirno cesto območja se prečno navezuje primarna prečna prometnica (FC I3), ki predstavlja, poleg severnega izteka glavne zbirne ceste na obstoječi notranji prometni sistem naselja glavno povezavo zahodnega dela obstoječega naselja z navezovalno cesto na AC.
Interno prometno omrežje zahodnega dela območja dodatno tvorijo sekundarne prečne povezave (FC ZI) v zelenju, ki služijo kot vstopne navezave na notranje enosmerne prometnice v smeri S–J.
Glede na obliko območja urejanja se poleg zgoraj določenih prometnic v načrtovan sistem rekonstrukcij obstoječega prometnega sistema vključujejo še prometnice funkcionalnih celot FC I5 (lokalna cesta LC – 183230), FC I6 ter FC I7.
Določajo se elementi prometnic po posameznih funkcionalnih celotah, kot so opredeljeni v nadaljevanju:
(1)
FC I1 in FC I2, funkcionalni celoti glavne, primarne zbirne ceste območja imata določen koridor znotraj katerega poteka vozišče, dvoje zelenic ob vozišču, kolesarska steza in pločnik za pešce (oboje obojestransko). Z izgradnjo glavne zbirne ceste se priključki prečne povezovalke ter uvoza v kletne garažne hiše izvedejo kot klasična trokraka križišča. Na jugu se glavna zbirna cesta priključuje na krožno križišče v FC I8 na severu pa na rekonstruirano križišče v FC I5. Širine prometnic ter dimenzije in oblikovanje križišč so razvidne iz grafičnega dela OPPN in se v skladu z določili 32. člena tega odloka lahko tudi modificirajo.
(2)
FC ZI1, funkcionalna celota cestnega priključka dovoza in dostopa do objekta centralnih dejavnosti in stanovanj v FC CU1 se v trokrakem križišču priključuje na glavno zbirno cesto območja, na vzhodu pa zaključuje s parkiriščem. Nanjo se navezuje troje priključkov z juga, in sicer prva dva na vzhodu na zunanje in kletno parkirišče trgovskih dejavnosti in srednji kot priključek kletne garaže za potrebe obiskovalcev stanovanjskega dela stavbe v FC CU1 ter za kupce in zaposlene trgovskega dela iste stavbe; tretji priključek predstavlja na eni strani uvoz na parkirišče, na drugi strani pa, enako kot že na zahodnem delu, uvoz v garaže večstanovanjskih objektov na severu. Koridor prometnice znotraj katerega se nahaja vozišče, nekaj parkirnih mest za potrebe vrtca, zelenici in pločnika za pešce znaša 11 m. Širine prometnic in dimenzije krožnega obračališča so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
(3)
FC I3, funkcionalna celota primarne prečne prometnice ima določen 11 metrski koridor znotraj katerega poteka vozišče, dvoje zelenic in pločnikov za pešce. Na obeh koncih se navezuje na križišča, na zahodu glavne zbirne ceste in na vzhodu LC – 183230. Širina prometnice je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(4)
FC I4, funkcionalna celota novonačrtovane notranje ceste območja FC S11 na severu osrednjega dela s pločnikom napaja sklop enajstih stanovanjskih objektov in omogoča dostop na osrednje zelene površine ob vodotoku.
(5)
FC I5, funkcionalna celota znotraj katere se nahaja del poteka rekonstruirane lokalne ceste naselja z oznako LC – 183230. Obstoječa prometnica predstavlja notranjo zbirno cesto obstoječega naselja, ki se jo zaradi neustreznih prometno tehničnih elementov ter priključkov dveh novonačrtovanih prometnic (iztek glavne zbirne ceste FC I2, primarna prečna prometnica FC I3) ustrezno rekonstruira, razširi in v stičiščih zgoraj omenjenih prometnic preuredi z dvoje križišč. Širine in ostali elementi ceste ter dimenzije križišč so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(6)
FC I6 predstavlja funkcionalno celoto rekonstruirane obstoječe lokalne prometnice notranjega prometnega sistema, ki poteka preko območja urejanja in se nahaja med kompleksom zelenih, retenzijskih površin neimenovanega vodotoka na zahodu in rekreativnim območjem ribnika na vzhodu. Predstavlja prometno povezavo dela obstoječega naselja z regionalno cesto R2 – 140 Kranj–Golnik ter hkrati dostop tako do sklopa stanovanjskih stavb v FC S10 kot do območja ribnika ob katerem je v sklopu te funkcionalne celote možno zagotoviti nekaj parkirnih mest. Tehnični elementi rekonstruirane prometnice so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(7)
FC I7, funkcionalna celota rekonstruirane dovozne poti do kmetije ob skrajnem vzhodnem robu območja urejanja. Tehnični elementi so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(8)
FC I8, funkcionalna celota novonačrtovanega krožnega križišča, ki predstavlja stičišče glavne navezovalne prometnice na AC z glavno zbirno cesto obravnavanega območja ter povezovalno prometnico s Koroško cesto na jugu. Ustrezno dimenzionirano krožno križišče je opremljeno z zelenico znotraj otoka in ob križišču ter s kolesarsko stezo in pločnikom za pešce. Na vzhodni strani, pred priključkom vzhodnega kraka navezovalne ceste na AC na krožno križišče, se v primerni razdalji določa izvoz za potrebe dostave trgovsko stanovanjske stavbe v FC CU1. Tehnični elementi krožnega križišča, priključkov nanj ter izvoza so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(B) Urejanje mirujočega prometa
Urejanje mirujočega prometa v okviru funkcionalnih celot od FC S1 do FC S5 ter FC CU1 se ureja skupno za stanovanjske vile znotraj posamezne funkcionalne celote, in sicer:
(1)
v FC S1 do FC S5 se določa v kletnih etažah gradnja garažnih kleti, in sicer tako, da so dovozi do garažnih kleti načrtovani preko površin za mirujoči promet obiskovalcev, vselej z juga. V garažnih kleteh se določa po 2 PM/stanovanje ter za potrebe obiskovalcev dodatno opredeli parkirišča pred uvozi v kletne etaže. Za potrebe delovanja pritličja stavbe v FC S1, kjer so opredeljene površine vrtca (prevzem in oddaja otrok) se za časovno omejeno parkiranje na terenu opredeli parkirna mesta ob severni strani prometnice v FC ZI1.
(2)
v FC CU1 so parkirišča določena v kletnih etažah do katerih je dovoz omogočen preko dovoznih ramp iz napajalne ceste FC ZI1. V kletnih etažah so parkirišča določena ločeno tako za stanovalce, kot za obiskovalce, kupce in zaposlene; poleg omenjenih so za trgovski del dodatno določene še površine za parkiranje obiskovalcev v parterju, vzhodno od stavbe.
Za stanovalce in obiskovalce v funkcionalnih celotah tako od FC S1 do FC S7 kot v FC S8, FC S9, FC S10 in FC S11, ki so namenjene individualni gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb se določa urejanje mirujočega prometa načeloma v okviru lastne funkcionalne enote, pri čemer je za vsako bivalno enoto potrebno zagotoviti dvoje parkirnih mest; za stanovanjski niz sedmih stavb tipa C7 v FC S1 so površine mirujočega prometa določene ob notranji prometnici.
(C) Poleg zgoraj navedenih določil o dinamičnem in mirujočem prometu v območju urejanja za kvalitetno urejanje prometa veljajo še splošna določila, opredeljena v nadaljevanju.
(1)
Za dostope do posameznih stavb oziroma objektov so predvideni posamezni dovozi ustreznih širin in radijev. Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila.
(2)
Glede na to, da gre pretežno za stanovanjsko območje morajo biti hitrosti vozil glede na prioritete prometnic ustrezno omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v križiščih. Radiji v križiščih morajo biti prilagojeni zahtevnejšim vozilom (intervencija – gasilci). Opredeljen je enostranski prečni nagib proti dvignjenemu robniku, ki bo služil ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 % in bodo vedno usmerjeni proti cestišču. Niveleta cestnega omrežja mora biti prilagojena priključevanju na krožišča.
(3)
Vozišče mora biti omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča.
(4)
Uvozi morajo biti izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se morajo zaključevati z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov.
(5)
Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni izvedbi. Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane.
(6)
Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji naj bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene.
(7)
Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija.
(8)
Manipulacijske površine v FC CU1 morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(9)
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative.
(10)
Vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom.
(11)
Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.
(12)
Predvideti je potrebno rezervate za komunalne vode in opremo.
(13)
Kanalizacija, javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod pogojem in na način določenim v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(14)
Za oblikovanje obcestne linijske vegetacije je potrebno izbrati takšne drevesne vrste, katerih koreninski sistem s svojim obsegom na bo poškodoval komunalnih vodov v cestnih oziroma obcestnih koridorjih.