22. člen
(varstvo gozdov in kmetijskih površin)
(A) Rešitve in ukrepi na območju gozdov
Območje z oznako ml 7/1-13 Mlaka pri Kranju posega v drevesno vegetacijo obstoječega gozda. Glede na namembnost se vegetacija, povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov, linijske obcestne zasaditve ohranitev gozdnih površin v območju FC Z1, FC G1 in FC G2, zasaditev drevesne vegetacije v stičnih območjih z obstoječo poselitvijo, kjer je to mogoče, npr. deli FC ZI 1 do FC ZI 5 ipd.).
Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi je upoštevati naslednje zahteve in usmeritve:
(1.) posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so potrebne kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev območja poslovnega kompleksa v prostor;
(2.) zaradi principov sonaravnosti posegov ter sobivanja naravnega habitata in stanovanjske soseske je zahodno ob glavni zbirni cesti potrebno ohraniti pas stabilnega, odraslega drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno dopolniti gozdni rob z novo drevesno vegetacijo;
(3.) drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj; posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med 15. avgustom in 15. marcem;
(4.) pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj ureditvenega območja, je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; možna je tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na stavbo;
(5.) zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti s širšimi pasovi prečno postavljene drevesne vegetacije med posameznimi stanovanjskimi sklopi večstanovanjske gradnje na zahodu (ob robovih FC ZI1 do FC ZI5) ter pri urejanju zelenih površin v največji možni meri zasaditi listavce avtohtonih vrst v zasaditvenih oblikah, ki nakazujejo zelene preduhe med obstoječim naseljem in gozdom na zahodu; potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo projektant opredeli v nadaljnjem postopku.
(6.) gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja, mora ostati neovirano; do njih je preko gozdnih poti iz načrtovanih križišč glavne zbirne ceste možno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih) in
(7.) pred sprejetjem odloka o OPPN in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano;
(8.) z gradnjo spremljajoče gospodarske javne infrastrukture, razen nujnih povezav, se ne sme posegati v gozdni prostor zahodno od območja urejanja; prav tako tudi ne v gozdni predel FC G2, kjer se ne sme odlagati odvečni odkopni in gradbeni material ter odpadke, voziti gradbeno mehanizacijo in se ne sme postavljati enostavnih objektov, ki niso namenjeni funkciji gozdov ali javni infrastrukturi;
(9.) odvečni odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri gradnjah, se ne sme odlagati v gozd;
(B) Rešitve in ukrepi na območjih obstoječih kmetijskih površin
V funkcionalni celoti FC Z3 se ohrani obstoječa kmetijska zemljišča. Na območjih posegov pa so investitorji dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanja zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč.
Pri gradnji se omeji gibanje strojev na območje posegov (izključne rabe). Za transporte čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena plodnost in količina oziroma da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.