31. člen
(Izterjava problematičnih izpostavljenosti)
(1)
V kolikor banka oceni, da restrukturiranje problematične izpostavljenosti do dolžnika ni smiselno, mora izdelati okvirni terminski načrt izterjave izpostavljenosti, bodisi neposredno od dolžnika bodisi iz naslova unovčitve kreditnih zavarovanj, če je izpostavljenost zavarovana. V ta namen mora banka opredeliti natančna merila, na podlagi katerih se odloči za izterjavo izpostavljenosti oziroma določiti okvirne roke za njihovo dokončno izterjavo (neposredno od dolžnika oziroma iz unovčitve kreditnih zavarovanj) ter vzpostaviti evidenco spremljanja rokov dejanske izterjave problematičnih izpostavljenosti.
(2)
Banka mora vzpostaviti informacijsko podprto evidenco, na podlagi katere spremlja obseg in časovni okvir dejansko vrnjenih problematičnih izpostavljenosti, neposredno od dolžnika ali iz naslova unovčitve zavarovanj, ter obseg odpisov teh izpostavljenosti.
(3)
Če je dolžnik v stečajnem postopku, mora banka zagotoviti, da so v proces unovčevanja kreditnega zavarovanja vključene ustrezne službe in/ali zunanji izvajalci.
(4)
Banka vodi izterjavo izpostavljenosti dokler ocenjuje, da so nadaljnji postopki izterjave ekonomsko še upravičeni.