Konvencija se dopolni z naslednjimi določbami:
"Sojenje v nenavzočnosti
1. Če ena pogodbenica zahteva od druge pogodbenice izročitev osebe zaradi izvršitve kake kazni ali varnostnega ukrepa, izrečenega z odločbo, izdano zoper njo v nenavzočnosti, lahko zaprošena država zavrne izročitev, če po njenem mnenju v postopku sojenja niso bile zadovoljene minimalne pravice obrambe, priznane vsaki osebi, obtoženi za kaznivo dejanje. Izročitev se dovoli, če država prosilka predloži dokaze, ki zadostujejo, da se osebi, katere izročitev se zahteva, zajamči pravica do začetka novega sodnega postopka, s katerim se ohrani pravica do obrambe. S tako odločitvijo je država prosilka pooblaščena, da izvrši zadevno sodbo, če se obsojenec ni zoperstavil, ali da v nasprotnem preganja izročeno osebo.
2. Če osebo, katere izročitev se zahteva, zaprošena država obvesti o odločbi, ki je bila zoper njo izdana v nenavzočnosti, država prosilka tega obvestila ne šteje za notifikacijo, ki ima posledice glede kazenskega postopka v zadevni državi.".