Senat univerze obravnava poročilo o poteku kandidacijskega postopka, ki ga poda predsednik volilne komisije, in ugotovi, kateri kandidat je dobil potrebno večino glasov volilnih upravičencev, ter ga razglasi za rektorja in ga v skladu s statutom uvede v opravljanje rektorske funkcije. V primeru, da na volitvah za rektorja sodeluje samo en kandidat za rektorja, volilna komisija poda le poročilo o poteku kandidacijskega postopka.
V primeru, da na volitvah za rektorja sodelujejo trije oziroma več kandidatov za rektorja, Senat univerze po izvedenih volitvah ugotovi, da je za rektorja izvoljen kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. V kolikor Senat univerze ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni dobil potrebne večine glasov v prvem krogu, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dosegla najvišji odstotek glasov. V primeru enakega odstotka glasov prvih dveh ali več kandidatov sodelujejo vsi v drugem krogu. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat za rektorja, ki prejme višji odstotek glasov. V primeru ponovnega enakega odstotka glasov Senat univerze izvede žrebanje.
V primeru, da na volitvah za rektorja sodeluje samo en oziroma dva kandidata za rektorja, Senat univerze po izvedenih volitvah ugotovi, da je za rektorja univerze izvoljen kandidat za rektorja (v primeru enega kandidata) oziroma tisti kandidat, ki je prejel višji odstotek glasov (v primeru dveh kandidatov). V primeru enakega odstotka glasov dveh kandidatov se izvede drugi krog. V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat za rektorja, ki prejme višji odstotek glasov. V primeru ponovnega enakega odstotka glasov Senat univerze izvede žrebanje.
V primeru, da je zoper delo volilne komisije vložen ugovor, mora Senat o ugovoru dokončno odločiti.