»45. člen
(pripravljenost in dežurstvo)
(1)
Za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, ki obsega medsebojno obveščanje in usmerjanje predkazenskega postopka, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku se zunaj poslovnega časa državnega tožilstva organizira dežurna služba.
(2)
Dežurna služba se zagotavlja s pripravljenostjo za delo in dežurstvom.
(3)
Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost državnega tožilca po telefonu ali z uporabo drugih komunikacijskih sredstev za potrebe opravljanja dejanj iz prvega odstavka tega člena oziroma prihod na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure pripravljenosti za delo se ne štejejo v delovni čas.
(4)
V času dežurstva državni tožilec opravlja dejanja iz prvega odstavka tega člena na delovnem mestu ali na drugem kraju, kjer je treba opraviti dejanje iz prvega odstavka tega člena. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.
(5)
Vodja državnega tožilstva lahko zaradi njihove pogostosti odredi opravljanje dejanj iz prvega odstavka tega člena izključno z dežurstvom. Načrt opravljanja dežurstva mora predhodno odobriti generalni državni tožilec na podlagi obrazloženega pisnega predloga vodje državnega tožilstva in o tem obvestiti ministrstvo.
(6)
Ko državni tožilec v času odrejenega dežurstva iz prejšnjega odstavka ne opravlja dejanj iz prvega odstavka tega člena, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.
(7)
Izvajanje pripravljenosti za delo in dežurstva, najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer se opravlja nujno procesno dejanje, pogoji in način odrejanja se natančneje določijo z Državnotožilskim redom.«.