Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave in razgradnje teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja.
Agromelioracije se delijo na:
-
zahtevne in
-
nezahtevne.
Zahtevne agromelioracije so:
a)
izdelava in razgradnja teras,
b)
ureditev manjših odvodnjavanj, ki presegajo omejitve iz točke h) četrtega odstavka tega člena,
c)
ureditev novih poljskih poti,
č)
agromelioracije, katerih del je vnos:
-
zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo, ali
-
umetno pripravljene zemljine.
Nezahtevne agromelioracije so:
a)
izravnava zemljišča,
b)
krčitev grmovja in dreves,
c)
izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
č)
nasipavanje rodovitne zemlje,
d)
odstranitev kamnitih osamelcev,
e)
ureditev obstoječih poljskih poti,
f)
ureditev gorskih in kraških pašnikov,
g)
apnenje,
h)
ureditev manjših odvodnjavanj na površini do 1 ha in
i)
založno gnojenje.
Za agromelioracije iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti odločbe o uvedbi agromelioracije, je pa treba pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se bo predvidena nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih.
Sanacija odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin se ne štejeta za agromelioracijo po tem zakonu.«.