(1)
Generalni direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata:
-
če sam zahteva razrešitev,
-
če nastane kateri od razlogov, zaradi katerih po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
-
če pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja ali ravna v nasprotju z njimi,
-
če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
-
iz drugih razlogov, določenih v predpisih, ki veljajo za javne zavode,
-
zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali prenosa ustanoviteljstva.
(2)
Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta ter seznaniti generalnega direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjavi, razen v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena. Če svet zavoda oziroma strokovni svet ne podata mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinjata.
(3)
Glede postopka za razrešitev generalnega direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
(4)
V primeru razrešitve generalnemu direktorju pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu generalnega direktorja preneha z dnem razrešitve.