Peta točka prejšnjega člena tega sklepa se uporablja na način, kot to primeroma sledi iz točk 1 do 7 tega člena.
1.
Zavarovalnice lahko zbirajo informacije o družinski zgodovini (npr. družinska zgodovina raka na dojki ipd.), o dejavnikih spola zaradi razlik v telesni zgradbi moških in žensk ter postavljajo vprašanja v zvezi z boleznimi, povezanimi s spolom in ne smejo postavljati vprašanj o nosečnosti.
2.
Zdravstvene referenčne vrednosti so lahko za moške in ženske različne, zato je treba pri razlagi rezultatov upoštevati spol (npr. test hemoglobina, povišane vrednosti kreatina, navzočnost krvnih celic v urinu ipd.). Ista bolezen ima lahko različne posledice glede na spol. Zato lahko zavarovalnice sprejemajo različne odločitve v zvezi z oceno tveganj v skladu z normalnimi ravnmi glede na spol, ki jih zagovarja zdravniška stroka. Dejavniki tveganja, ki so povezani z različno stopnjo resnosti tveganj pri obeh spolih ali z različnimi rezultati, so zato lahko še naprej dejavnik razlikovanja v postopku ocenjevanja tveganj.
3.
Zahtevani zdravniški pregledi niso nujno enaki za moške in ženske (npr. mamogrami, pregledi prostate, ishemična bolezen srca je predvsem bolezen moških in se pred obdobjem menopavze redko pojavi pri ženskah ipd.).
4.
Družinska zgodovina raka na dojki nima enakega vpliva na zdravstveno tveganje za moškega ali za žensko. Zato je za oceno tveganja raka na dojki treba vedeti, ali je oseba moški ali ženska. Ženska z družinsko zgodovino raka na dojki bo običajno plačala dodatno premijo pri zavarovanju raka na dojki. Statistike kažejo, da ni razloga za naložitev dodatne premije pri zavarovanju raka na dojki moškemu z enako družinsko zgodovino raka na dojki, kot jo ima ženska, saj je za moškega z enako družinsko zgodovino raka na dojki verjetnost za raka na dojki majhna.
5.
Prekomerna telesna teža je dejavnik tveganja, pri katerem se meri razmerje med pasom in boki, ki je za ženske in moške različno. Zato je za ugotavljanje tveganj, ki izvirajo iz prekomerne telesne teže, pri uporabi razmerja med pasom in bokom treba poznati spol zavarovane osebe.
6.
Zavarovalnice lahko pri oceni tveganj upoštevajo razlike v telesni zgradbi moških in žensk, kar lahko vpliva na različne referenčne vrednosti in s tem različna merila za izključitev iz zavarovalnega kritja (npr. merila za varno uživanje alkohola ipd.).
7.
Pravice iz zavarovalne pogodbe so lahko odvisne od spola (npr. rast rakastih tvorb pri nekaterih oblikah raka je lahko odvisna od hormonov in hormonalnega zdravljenja za zadrževanje rakastih tvorb, kar je povezano s spolom ipd.).