TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I.Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi:

- glede 2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom izreka sodbe sodišča druge stopnje, v kateri se obsojencu očita storitev kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne in se obsojencu upoštevaje določene kazni:

- pod točko 1 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena KZ-1 kazen 5 (pet) let zapora,

- pod točko 3 in 4 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugo in tretjo alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kazen 7 (sedem) let zapora,

- pod točko 5 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s prvo in četrto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1 kazen 10 (deset) mesecev zapora,

- pod prvo alinejo točke 6 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s peto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe prvem odstavku 172. člena KZ-1 kazen 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora,

- pod drugo alinejo točke 6 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe prvem odstavku 172. člena KZ-1 kazen kazen 1 (eno) leto zapora,

- pod točko 7 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s šesto alinejo prvega odstavka sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 kazen 4 (štiri) leta zapora,

- pod točko 8 sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z drugim odstavkom sodbe sodišča druge stopnje za kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem in prvem odstavku 187. člena KZ-1 kazen 1 (eno) leto zapora,

na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

20 (dvajset) let zapora,

v katero se mu na podlagi prvega odstavka 55. člena KZ-1 in prvega odstavka 56. člena KZ-1 všteje delno prestana kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju II K 15187/2023 z dne 22. 3. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 15187/2023 z dne 20. 11. 2024 ter čas prestan v priporu, vključno s pridržanjem, od 7. 7. 2023 od 10.25 ure dalje.

Za presojo zakonitosti posega v obsojenčevo zasebnost je odločilno, da je oškodovanka posnetke nje in njene sestre policiji izročila zaradi kazenskopravnega varstva njunih osebnostnih pravic. Zato sta sodišči pravilno pristopili k soočenju obsojenčevega pričakovanja zasebnosti s pravicami obeh oškodovank ter za reševanje kolizije med prizadetimi ustavnimi pravicami uporabili metodo tehtanja med njimi. Ob nastanku, najdbi in uporabi posnetkov v kazenskem postopku je obstajal trk nasprotujočih si ustavno zavarovanih interesov posameznika v razmerju med posamezniki, kar terja njihovo uravnoteženje. Z izročitvijo teh posnetkov z osebnimi podatki policiji je izkazana tudi privolitev v obdelavo. Ni šlo za enostransko oblastno ravnanje državnih organov v smislu 219.a člena ZKP, temveč za prostovoljno ravnanje oškodovanke proti obsojencu.

Vrhovno sodišče presoja v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevane kršitve kazenskega materialnega in procesnega zakona na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno v pravnomočni sodbi, vendar pa ima v določbi 427. člena ZKP tudi pooblastilo, da po uradni dolžnosti preizkuša resničnost posameznih odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi. Nastal je precejšen dvom o resničnosti tega, da oškodovanka ni sposobna biti priča, saj je ugotovitev o tem v izpodbijani sodbi povsem izostala.