(1)
Stanovanjsko razmerje preneha, če je treba hišo ali del hiše, v kateri je stanovanje, po odločbi pristojnega organa podreti, ali če je treba na podlagi take odločbe izseliti stanovalce iz stanovanj, ker stanovanje ne ustreza higienskim pogojem, ker stavba ni več stabilna in ogroža življenje in varnost stanovalcev ali iz drugih podobnih utemeljenih razlogov.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka ni treba imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjskega razmerja; imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja se izselijo na podlagi odločbe stanovanjskega organa.
(3)
Če z zakonom ni drugače določeno, se izselitev iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, lahko izvrši šele, ko je zagotovljeno drugo primerno stanovanje.
(4)
Pritožba zoper odločbo pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena, ki je izdana zaradi varstva življenja in varnosti stanovalcev, ne zadrži izvršitve odločbe.