(1)
Osebi, ki je pridobila pravico do začasne uporabe stanovanja v drugem kraju po 39. členu tega zakona, preneha ta pravica, ko preneha opravljati družbeno funkcijo v tem kraju. Ob izselitvi ne pripadajo tej osebi niti najpotrebnejši prostori.
(2)
Osebi, ki je pridobila pravico do začasne uporabe stanovanja po 40. členu tega zakona, preneha ta pravica tedaj, kadar iz razlogov, ki jih je sama povzročila, neha opravljati službeno dolžnost oziroma dela v hiši, v kateri je stanovanje. Ob izselitvi priskrbi stanodajalec oziroma za osebe iz drugega odstavka 40. člena tega zakona samoupravna stanovanjska skupnost tej osebi primerno stanovanje le v primeru, če je prenehala opravljati službeno dolžnost oziroma dela v hiši iz razlogov, ki jih ni povzročila ali če je opravljala službeno dolžnost oziroma dela v hiši do upokojitve.
(3)
Osebi, ki je pridobila pravico do začasne uporabe stanovanja po 42., 43. in 44. členu tega zakona preneha ta pravica s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o uporabi stanovanja, oziroma v primerih iz 43. in 44. člena tega zakona, ko ji stanodajalec omogoči vselitev v dogovorjeno stanovanje.