2. člen
(dovoljeni psihoterapevtski pristopi)
(1)
Pri izvajanju psihoterapevtske obravnave se lahko uporabljajo naslednji psihoterapevtski pristopi:
1.
analitična psihologija (imenovana tudi Jungovska psihoanaliza ali Jungovska psihoterapija),
2.
družinska terapija in sistemska psihoterapija (imenovana tudi družinska-sistemska psihoterapija, družinska terapija ali sistemska psihoterapija),
3.
geštalt psihoterapija,
4.
integrativna psihoterapija,
5.
logoterapija,
6.
na osebo osredotočena psihoterapija (imenovana tudi na osebo osredotočena terapija, kadar gre za program izobraževanja oziroma usposabljanja s področja psihoterapije in ne psihosocialnega, psihoterapevtskega ali drugih oblik psihološkega svetovanja),
7.
psihoanaliza (ki vključuje psihoanalizo, psihoanalitično psihoterapijo in skupinsko analizo),
8.
psihodinamska psihoterapija,
9.
psihodrama,
10.
telesna psihoterapija,
11.
transakcijska analiza,
12.
transpersonalna psihoterapija,
13.
vedenjsko-kognitivna terapija (imenovana tudi kognitivno-vedenjska terapija).
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pri izvajanju psihoterapevtske obravnave v okviru psihoterapevtskega pristopa:
-
integrativna psihoterapija uporablja tudi integrativna terapija, če izpolnjuje merila in kriterije, ki veljajo za integrativno psihoterapijo;
-
psihoanaliza uporablja tudi razvojno-analitična psihoterapija, če izpolnjuje merila in kriterije, ki veljajo za psihoanalizo.