3. člen
(ugotavljanje EKI)
(1)
Ugotavljanje potencialne EKI poteka po postopku, določenem v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe. Medresorska koordinacijska skupina na predlog ministrstev, pristojnih za energetiko ali promet, oziroma drugega ministrstva opredeli potencialno EKI, ki izpolnjuje medsektorska in sektorska merila, določena s to uredbo, ter ustreza opredelitvi EKI iz 1. točke prejšnjega člena.
(2)
V postopku ugotavljanja potencialne EKI lahko na pobudo ministrstev, pristojnih za energetiko ali za promet, oziroma drugega ministrstva medresorska koordinacijska skupina zaprosi Komisijo za sodelovanje.
(3)
Postopek ugotavljanja potencialne EKI se izvaja kot stalni proces, vendar najmanj enkrat letno oziroma vedno kadar se spremenijo medsektorska ali sektorska merila.
(4)
Medsektorska merila iz prvega odstavka tega člena obsegajo:
-
število žrtev (ki se ocenjuje glede na možno število mrtvih ali poškodovanih);
-
gospodarske posledice (ki se ocenjujejo glede na gospodarsko izgubo in poslabšanje kakovosti proizvodov ali storitev, vključno z morebitnimi posledicami za okolje);
-
javni vpliv (ki se ocenjuje glede na posledice na zaupanje javnosti, fizično trpljenje in motnje v vsakodnevnem življenju, vključno z izgubo osnovnih storitev).
(5)
Pragi za medsektorska merila se oblikujejo na podlagi teže posledic okvare ali uničenja posamezne infrastrukture. Prage za medsektorska merila določi Vlada Republike Slovenije na predlog medresorske koordinacijske skupine v vsakem primeru posebej, na pobudo ministrstev, pristojnih za energetiko in za promet, oziroma drugega ministrstva, v sodelovanju z lastniki in upravljavci EKI.
(6)
Pri sektorskih merilih se upoštevajo značilnosti posameznih sektorjev EKI.
(7)
Pri ugotavljanju potencialne EKI lahko medresorska koordinacijska skupina in pristojna ministrstva upoštevajo neobvezujoče smernice Komisije za uporabo medsektorskih in sektorskih meril ter približnih pragov za ugotavljanje EKI.