Mejne vrednosti parametrov odpadnih vod za naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Mejna vrednost obarvanosti vode na iztoku v kanalizacijo se določi tako, da na iztoku komunalne ali skupne čistilne naprave niso presežene mejne vrednosti parametra za obarvanost, določene v tabeli priloge 1 te uredbe za neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode. Pri določitvi mejne vrednosti se upošteva razredčevanje obarvane tehnološke vode iz naprav iz prvega odstavka prejšnjega člena z drugimi odpadnimi vodami, ki se po kanalizaciji stekajo v komunalno oziroma skupno čistilno napravo.
Mejna vrednost koncentracije sulfatov se pri odvajanju odpadnih vod neposredno v vodotoke določi po enačbi:
kjer je:
MVK – mejna vrednost koncentracije sulfatov za odvajanje odpadne vode neposredno v vodotok v mg/l,
MVK(1r) – mejna vrednost koncentracije sulfatov za površinsko vodo prvega kakovostnega razreda, ki je enaka 150 mg/l,
Q(V) – srednji nizki pretok vodotoka, izražen v l/s, in
Q – največji 6-urni povprečni pretok odpadne vode, ki se odvaja v vodotok pri polni obremenitvi vira onesnaževanja, izražen v l/s.
Koncentracija sulfatov pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok ne glede na izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ne sme presegati vrednosti 1000 mg/l.
Mejna vrednost koncentracije sulfatov je za iztok v kanalizacijo 400 mg/l.
Mejna vrednost koncentracije sulfatov pri odvajanju odpadne vode v kanalizacijo iz vira onesnaževanja, katerega količina odpadne vode presega 15% vse odpadne vode, ki se čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi, je določena z vrednostjo, pri kateri na vtoku v komunalno ali skupno čistilno napravo koncentracija sulfatov ne presega 200 mg/l.