(1)
Delovni človek ali občan lahko v svojem gospodinjstvu, počitniški hiši ali stanovanju trajno ali sezonsko kot postranski poklic sprejema goste na prenočevanje in zajtrk, pod pogoji tega zakona in zakona o gostinski dejavnosti.
(2)
Nosilec dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena je lahko le en član skupnega gospodinjstva.
(3)
Delovni človek in občan, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, mora izpolnjevati minimalne tehnične in sanitarne pogoje, določene z zakonom o gostinski dejavnosti.
(4)
Delovni človek in občan iz prvega odstavka tega člena mora svojo dejavnost priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, kjer so prostori.
(5)
Delovnemu človeku in občanu, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka tega člena, ni treba izpolnjevsti pogojev o strokovni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti, ki veljajo za gostinsko dejavnost, kot tudi ne pogoja iz 133. člena tega zakona.