(1)
Pogoji za prometno urejanje
Predvideno območje pozidave je treba navezati na obstoječe cestne komunikacije. Zbirno cesto za obravnavano območje predstavlja Opekarniška cesta, ki poteka ob južnem in jugovzhodnem robu kompleksa. Predvidi se rekonstrukcijo navedene ceste (delovni naslov – Cesta 1), in sicer z razširitvijo in ureditvijo enostranskega pešhodnika.
V kompleksu so predvidene stanovanjske ceste (Cesta 2) in dovozne ceste (Cesta 3, Cesta 4, Odcep 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 4-1, 4-2 in 4-3).
V nadaljevanju Ceste 3 poteka do trase Ceste 1 povezovalna pešpot širine 2.0 m.
Zbirna Cesta 1 se predvidi širine vozišča 6.0 m z enostranskim pešhodnikom 1.55 m in bankino 0.75 m.
Stanovanjska Cesta 2 se predvidi širine vozišča 5.50 m z enostranskim pešhodnikom 1.55 m in bankino 0.75 m.
Ostale dostopne ceste se uredijo v širini vozišča 5.0 m z obojestransko bankino 0.75 m. Dodatno se enostranski pešhodnik predvidi ob Cesti 3.
Rešitev prometne ureditve je razvidna v kartografskem delu OPPN.
(2)
Pogoji za meteorno kanalizacijo in odvodnjo
Obravnavano zazidalno območje se opremi z ločenim kanalizacijskim sistemom.
Odvodnjo utrjenih površin in streh objektov se preko novega omrežja meteorne kanalizacije vodi proti trasi Ceste 1. Dispozicijo meteorne kanalizacije kompleksa se skladno s predhodno projektno dokumentacijo “Kanalizacija v Opekarniški ulici v Vrtojbi” (SPIT d.o.o., junij 2006) uredi deloma s priključkom na obstoječi meteorni kanal ter s priključkom v obstoječi odvodni jarek, ki se nahaja južno od Ceste 1.
Meteorni kanali se znotraj kompleksa dimenzionirajo upoštevajoč posamezno prispevno območje in specifični odtok, ki ustreza merodajnemu enoletnemu nalivu ali dvoletnemu nalivu. Obstoječi sistem meteorne kanalizacije v Cesti 1 in odvodni jarek južno od Ceste 1 sta sposobna prevajati vodne količine iz območja predvidene poselitve. Na dolvodnih odsekih jarka prihaja ob pojavu padavin z daljšo povratno dobo do poplavljanja, kar je posledica vodnogospodarske ureditve na širšem območju.
Vodnogospodarska ureditev na širšem območju je bila predvidena v sklopu elaborata »Idejna rešitev vodnogospodarske ureditve na območju Občine Šempeter - Vrtojba« (VGP Soča, avgust 2000, št, 52/2000), elaborat je bil nadgrajen z delovnim gradivom »Hidrološka in hidrotehnična analiza predvidenega naselja Caufovo (Projekt d.d., št. projekta 9160, maj 2008) – v tem gradivu so podane variantne možnosti za reševanje odvodnje širšega območja SV dela Vrtojbe. Obstoječi odvodni jarki na travnati površini južno od predvidenega naselja Caufovo niso katastrsko opredeljeni kot vodne površine, občina bo na podlagi pogovorov z lastniki zemljišč, preko katerih jarki potekajo, izbrala izvedljivo varianto povezave jarkov in ureditve zadrževalnika, izvedba je predvidena v leto 2010 in 2011.
(3)
Pogoji za fekalno kanalizacijo
Odvod fekalnih voda se uredi s sistemom sekundarnih sušnih kanalov, ki se navežejo na primarno sušno kanalizacijsko omrežje v Cesti 1 skladno s predhodno projektno dokumentacijo “Kanalizacija v Opekarniški ulici v Vrtojbi” (SPIT d.o.o., junij 2006).
Na območju kompleksa je predvidena poselitev s cca 215 stanovalci. Temu ustrezno bo znašala tudi dodatna obremenitev kanalizacijskega sistema za odpadne vode z 215 EE.
Kanalizacija območja Caufovo in kanalizacija v Opekarniški ulici sta del javnega kanalizacijskega sistema, ki bo zaključen z čistilno napravo ob Vrtojbici, pričetek gradnje čistilne nparave je predvidena v drugi polovici leta 2010, čistilna naprava bo umeščena v prostor na podlagi Regionalnega prostorskega načrta, sklep o pričetku priprave tega načrta je bil objavljen v Uradni listu RS, št. 89/08.
(4)
Pogoji za vodooskrbo
Vodooskrbo je treba navezati na obstoječe omrežje in pri tem upoštevati razporeditev na ustrezne višinske cone.
V trasi Ceste 1 je s projektno dokumentacijo »Nadomestni vodovod v Opekarniški cesti« (SPIT d.o.o., junij 2006) predvidena ureditev primarnega vodovoda preseka 125 mm.
Z rekonstrukcijo primarnega cevovoda se bodo razmere vodooskrbe bistveno izboljšale, predvsem v času kritične porabe.
Glede na pričakovane razmere se obravnavano območje razdeli na dve ločeni vodooskrbni coni. Nizka gravitacijska cona (iz obstoječega omrežja) naj bi obsegala pokrivanje pozidave do 80 m.n.m., I. višinska cona pa območje od 80 do 98 m.n.m..
Na nadmorski višini cca 82.0 m.n.m. se ob trasi Ceste 2 predvidi izvedba manjšega hidroforskega črpališča, ki bo služilo napajanju I. višinske cone.
(5)
Pogoji za elektroenergetsko omrežje
Predvidena je postavitev nove transformatorske postaje na jugovzhodni strani področja za porabnike v zazidalnem območju. Od obstoječega jaška pri RTP se izvede SN kabelsko kanalizacijo za priklop nove TP na SN omrežje.
Izveden bo nov distribucijski razvod, ki bo služil za napajanje objektov v samem območju. Območje na zahodni strani se bo priključevalo na obstoječo TP ob Opekarniški cesti. Preostalo območje pa se bo priključilo na novozgrajeno TP.
Kabelska kanalizacija bo izvedena s stigmafleks cevmi položenimi v globini 80 cm. Na prelomih in na medsebojnih razdaljah cca 70 m so locirani kabelski jaški.
Na južni strani območja se nahaja prostozračni NN vod na katerega je priključen obstoječ porabnik. Med gradnjo bo treba vod zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji elektronergetskih vodov pa prostozračni vod demontirati in porabnik priključiti na novozgrajeno zemeljsko omrežje.
(6)
Pogoji za telekomunikacijsko omrežje
Območje se lahko priključi na obstoječe TK omrežje v križišču z Opekarniško cesto in Cesto na Čuklje.
Telekomunikacijsko omrežje se izvede zemeljsko s kabelsko kanalizacijo cevna kanalizacija (1 x O 125 mm in kabelski jaški). Trase TK vodov bodo potekale ob dostopnih cestah obravnavanega območja, skupaj z ostalimi vodi. Izvesti bo treba tudi prečne povezave med posameznimi objekti, kjer bodo postavljene kabelske omarice na fasadi objekta iz katerih se bodo napajali predvideni objekti. Največja razdalja med jaški sme znašati največ 100 m.
Obstoječe prostozračno TK omrežje je treba med gradnjo ustrezno zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji TK vodov pa prostozračni vod demontirati in že obstoječega uporabnika priključiti na TK omrežje prek novega zemeljskega omrežja.
(7)
Pogoji za KATV omrežje
Ena od možnosti navezave obravnavanega območja na KaTV omrežje je navezava na predhodno že projektirano KTV omrežje, ki je obdelano v načrtu: Kabelsko komunikacijski sistem (KKS), Vrtojba 2. faza, št: 02/11-06/ PGD, november 2002, izdelanega pri M3-NET d.n.o.
Za izvedbo KTV razvoda se izvede zemeljsko kabelsko kanalizacijo s cevmi premera O 110 mm z vmesnimi jaški 100x100x100 cm v medsebojni razdalji od 80–100 m.
Primarno omrežje za dovod signala tvorijo tudi ojačevalna mesta v medsebojni razdalji do 300 m. Ob ojačevalnih mestih so pomožni jaški O 500 mm.
Sekundarno omrežje, zvezda sistem za dovod signala do objektov oziroma uporabnikov tvorijo ojačevalna mesta v medsebojni razdalji do 150 m oziroma do posamezne zgradbe do 120 m. Trase potekajo ob dostopnih cestah v območju.
(8)
Pogoji za javno razsvetljavo
Ob robu cestišča znotraj območja bo izvedena javna razsvetljava. Svetilke morejo biti izbrane tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, nameščene na kandelabrih ustrezne višine. Praviloma enaki širini cestišča pri enostranski razporeditvi svetilk. Napajalni kabli za JR bodo položeni v kabelski kanalizaciji. Med stebre javne razsvetljave se položi pocinkani valjanec za ozemljitev kandelabrov.
(9)
Pogoji za plinovod
Ob izkazani zainteresiranosti koncesionarja za upravljanje in distribucijo zemeljskega plina, bo izvedena navezava plinovoda na Opekarniško ulico.
Plinovod bo od mesta navezave potekal v smeri proti severu in se bo nadalje razvejal na lokalno dimenzijsko manjše plinovode.
V največji možni meri bo plinovod potekal v cestnem telesu vzporedno z ostalo predvideno komunalno infrastrukturo. V manjši meri bo plinovod potekal izven cestnih teles, vendar še vedno vzporedno z drugo predvideno komunalno infrastrukturo.
(10)
Alternativna energija
Kolikor v času dokončanja gradnje objektov še ne bo mogoča priključitev na plinovodno omrežje se kot začasna alternativa predvidi uporaba utekočinjenega naftnega plina, ekstra lahkega kurilnega olja, električne energije, lesne biomase, solarne energije, gorivnih celic, možna je uporaba toplotnih črpalk.