4d220065-9c91-480c-8d10-dfcb974d92f2

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.

4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka ter gradbeno inženirski objekti, če to ni v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:

– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;

– omrežja gospodarske javne infrastrukture;

– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda;

– sanacije površinskih kopov;

– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja, ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti območja;

– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte;

– rekonstrukcije lokalnih cest;

– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– ograje (razen varovalnih, sosedskih, igriščnih in protihrupnih) in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči.

Ni dovoljeno ograjevanje kmetijskih zemljišč, razen za enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih.

7 Druga merila in pogoji 

– gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;

– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih;

– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo;

– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;

– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;

– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene;

– za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.

4 Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka ter gradbeno inženirski objekti, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:

– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;

– omrežja gospodarske javne infrastrukture;

– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda;

– sanacije površinskih kopov;

– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja, ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti območja;

– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte;

– rekonstrukcije lokalnih cest;

– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči;

– odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč (npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi ustrezna sanacija in rekultivacija;

Ni dovoljeno ograjevanje kmetijskih zemljišč, razen za enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih.

7 Druga merila in pogoji: 

– gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;

– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih;

– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo;

– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;

– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;

– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene.