30. člen
(prenova naselij)
(1)
Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, predvsem opuščenih kočevarskih naselij, kjer se dopušča možnost prenove (Vrbovec, Cesta, Hrib pri Koprivniku, Draga/Dragarji, Mokri Potok, Sadni Hrib, Iskrba, Kačji Potok, Pleš, Lapinje, Luža, Grintovec, Stari Breg, Kot, Rajhenav, Podstene, Staro Brezje, Suhi Potok, Tanči Vrh, Videm, Srednja Bukova Gora in Gorenja Bukova Gora; če se z vidika varstva narave izkaže kot sprejemljivo, pa tudi naselja: Dolenja Topla Reber, Kleč, Preža, Prežulje, Muha vas, Verderb, Turkova Draga, Zgornji Pokštajn in Rdeči Kamen.). S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se zmanjšajo potrebe po širitvi naselja.
(2)
Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina (Čeplje, Črni Potok, Gotenica, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Morava, Koprivnik, Livold, Nemška Loka, Predgrad, Slovenska vas, Stara Cerkev, Šalka vas, Željne).
(3)
Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška naselja).
(4)
Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(5)
V nekaterih opuščenih (kočevarskih) in nekaterih vitalnih naseljih, ki so opredeljena v šestem odstavku 10. člena, se spodbuja revitalizacija v stanovanjsko ali drugo namembnost (turizem, kmetijstvo ipd.), pri čemer se ohranja zgodovinska pričevalnost teh lokacij, ostanki nekdanjih naselij ali stavb se lahko ustrezno prenovijo, rekonstruirajo in prezentirajo ali nadomestijo z novimi objekti in ureditvami, ki sledijo tradicionalni urbanistični in arhitekturni (kočevarski) tipologiji, ob upoštevanju omejitev zaradi dediščinskih vrednosti.
(6)
Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(7)
Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(8)
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo. Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.
(9)
Prenova cerkva: pred izvedbo posegov je treba preveriti prisotnost netopirjev in v primeru potrditve prisotnosti načrtovanje in izvedbo del predhodno uskladiti s pristojno službo za ohranjanje narave.