16. člen
(pogoji za urejanje zelenih in ostalih odprtih površin)
(1)
Zelene površine znotraj območja urejanja predstavljajo obstoječe zelene površine v UE 3, visokoraslo vegetacijo na obodu območja in parkovne ali druge zelene površine v sklopu zunanjih ureditev gradbenih parcel (zelenice, visokorasla in grmovna zasaditev, drevoredi, obcestne zelene površine, ozelenitve brežin znotraj gradbenih parcel ipd.).
(2)
Na posamezni gradbeni parceli se zagotovi vsaj 10 % parkovnih ali drugih zelenih površin. Le-te se hortikulturno uredijo praviloma z avtohtonim zelenjem in v čim večji meri zasadijo z drevesi z namenom členjenja večjih manipulativnih površin in volumnov objektov ter senčenja poleti.
(3)
Drevesno in grmovno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijske značilnosti v okolici območja urejanja. Zasaditev območja naj vključuje tudi zimzeleno vegetacijo.
(4)
Parkirne površine z več kot 4 PM se ozeleni z drevesi (min. 1 drevo na 4 PM), enakomerno razporejenimi po parkirišču, izjemoma lahko tudi po robu parkirne površine.
(5)
Višinske razlike terena se premosti z izvedbo brežin v naklonu do 1:2, strmejše naklone brežin pa se ojača po sistemu armirane zemljine oziroma inženirsko-biološke ozelenitve. Višinska razlika se lahko premosti tudi s podpornimi zidovi. Zidovi, višji od 1 m, se praviloma ozelenijo.
(6)
Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profile cest ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji.
(7)
Zelene površine v UE 3 zajemajo obstoječo vegetacijo, ki se ohranja in redno vzdržuje.