×

2. člen

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

Uradni list RS 64-2828/2019 objava 25. 10. 2019

Veljavnost
velja od 1. 11. 2019 do 30. 6. 2022 stanje na dan2. 11. 2026
Oznake
SOP2019-01-2828
Sprejel
Banka Slovenije
Povezave
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov
2. člen
(Opredelitve pojmov)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
'potrošnik' je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
(b)
'kreditna pogodba' je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora.
(c)
'stanovanjska nepremičnina' je nepremičnina, namenjena oziroma predvidena za stanovanjsko rabo;
(d)
'kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino' (»stanovanjski kredit«) je kreditna pogodba:
-
katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja (»kreditna pogodba, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino«), ali
-
katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo).
(e)
'kreditna pogodba za potrošni namen' (»potrošniški kredit«) je vsaka kreditna pogodba, ki ni kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino.
(f)
'znesek kredita' vključuje celoten znesek kredita odobren ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pri kreditih, ki se izplačujejo v tranšah (npr. krediti za nepremičnine v gradnji), se upošteva celoten znesek odobrenega kredita, ne glede na to, kdaj je izvedeno izplačilo;
(g)
'vrednost stanovanjske nepremičnine' je vrednost stanovanjske nepremičnine ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite. V primeru nepremičnine v gradnji ali obnovi se uporabi predvideno vrednost nepremičnine po gradnji oziroma obnovi. V primeru predhodnih obremenitev s hipotekami na isti nepremičnini se vrednost nepremičnine zmanjša za celotni znesek dolga, ki je že zavarovan s hipotekami na tej nepremičnini. V primeru enakega vrstnega reda hipotek se vrednost nepremičnine proporcionalno porazdeli med dolgove, zavarovane s hipotekami na tej nepremičnini. Za namene tega sklepa, vrednost nepremičnine ne upošteva notranjih prilagoditev in načinov izračuna vrednosti nepremičnine, ki se uporabljajo za namene obvladovanja tveganj. Na vrednost nepremičnine se ne aplicira odbitkov (ang. haircut);
(h)
'LTV (angl. Loan-to value)' je razmerje med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
(i)
'celotni dolg potrošnika' se nanaša na celotni dolg potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe. Ta dolg vključuje znesek kredita, ki je predmet zadevne kreditne pogodbe ter zneske vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti;
(j)
'strošek servisiranja kredita' predstavlja anuiteto ob sklenitvi kreditne pogodbe, ki vključuje obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino). Ne glede na dejanski način odplačevanja kredita se pri vseh kreditih upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja. Pri kreditih, pri katerih se obrestna mera tekom njihove življenjske dobe spreminja (npr. promocijska obrestna mera v prvih nekaj mesecih odplačila kredita), se anuiteta izračuna na podlagi povprečne pogodbene obrestne mere, izračunane ob upoštevanju celotne življenjske dobe kredita. Pri kreditih z variabilno obrestno mero se pri izračunu povprečne pogodbene obrestne mere predpostavi, da referenčna obrestna mera ostane nespremenjena skozi življenjsko dobo kredita;
(k)
'strošek servisiranja celotnega dolga' je seštevek stroškov servisiranj kreditov, ki so všteta v celotni dolg kreditojemalca;
(l)
'letni strošek servisiranja celotnega dolga' je seštevek stroškov servisiranja celotnega dolga v obdobju enega leta po datumu sklenitve nove kreditne pogodbe;
(m)
'letni dohodek potrošnika' je dohodek potrošnika v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe. Banka upošteva naslednje vrste dohodkov: prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz dejavnosti, pokojnine, prejemki od oddaje nepremičnin, finančnih investicij ter drugih virov), razen prejemkov enkratne oziroma občasne narave (npr. jubilejne in izredne nagrade) ter prejemkov, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje izvzeti iz izvršbe. Dohodki so zmanjšani za davke in prispevke (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in socialna zavarovanja) ter se upoštevajo pred odštetjem stroškov. Banka lahko izjemoma upošteva dohodek v preteklih treh mesecih, preračunan na letno raven, če kreditojemalec pred tem ni bil zaposlen, pri čemer dohodke značilne za posamezna četrtletja (božičnica, regres ipd.) upošteva le enkrat;
(n)
'DSTI (angl. Debt service-to-income)' je razmerje med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe:
(o)
'premostitveni kredit' je kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri katerih je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino. Kot premostitveni kredit šteje tudi kreditna pogodba, ki je sklenjena najdlje za čas do poteka datuma vezave vloge v banki kreditodajalki in katere obveznosti se lahko najkasneje ob poteku kreditne pogodbe v celoti poravnajo iz sredstev zadevne vloge.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window