Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov...

742. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda

Na podlagi drugega odstavka 1. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 45/20) je Svet ustanoviteljev Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o. na 19. seji dne 20. 3. 2020 sprejel

P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in uporaba pravilnika)

(1)

S tem pravilnikom se podrobneje urejata tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav javne kanalizacije v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, ki jih upravlja Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., in se mora upoštevati pri projektiranju, gradnji in uporabi teh objektov in naprav.

(2)

Pri tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije je treba upoštevati tudi veljavne predpise in standarde.

(3)

Če ni mogoče izpolniti zahtev iz tega pravilnika, poda izvajalec javne službe (v nadaljevanju: upravljavec) na predlog, podan v obliki elaborata s strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na predloženo tehnično rešitev ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev.

Ključna vsebina pravilnika:

I	Splošne določbe
II	Projektiranje, gradnja in obnova javne kanalizacije
III	Kanalizacijske cevi
IV	Revizijski jaški
V	Črpališča
VI	Objekti za izpiranje kanalske mreže (prekucniki)
VII	Peskolovi, lovilniki olj in ločevalniki maščob
VIII	Kanalizacijski priključki
IX	Cestni požiralniki
X	Meritve količin in parametrov onesnaženja
XI	Čistilne naprave
XII	Križanja kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
XIII	Projektiranje in gradnja kanalizacije v zasebni lasti
XIV	Preizkušanje kanalizacije
XV	Obnova kanalizacijskih vodov
XVI	Priključevanje na javno kanalizacijo
XVII	Normativi o sestavi odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo
XVIII	Ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode
XIX	Kataster javne kanalizacije
XX	Prehodne in končne določbe

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

-

mešan kanalizacijski sistem zbira in odvaja komunalno in padavinsko odpadno vodo;

-

ločen kanalizacijski sistem lahko zbira in odvaja samo eno od vrst voda;

-

kanal je cevovod za odvajanje odpadnih voda;

-

interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN na območju zunaj meja aglomeracij;

-

kanalizacijski priključek je kanal od objekta do priključnega jaška na javno kanalizacijo;

-

revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in izvajanje vzdrževalnih del;

-

priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede priključitev kanalizacije uporabnika;

-

kaskada je prelivna stopnica v kanalu;

-

zadrževalni bazen je objekt ali več objektov za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov mešanice odpadne vode ali padavinske odpadne vode posredno ali neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijo;

-

razbremenilnik visokih voda je objekt za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo;

-

peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda;

-

črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda;

-

čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadnih voda;

-

čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji; in je nameščena praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.

(2)

Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnem občinskem odloku in državnih predpisih, pri čemer je v veljavi na dan sprejema tega pravilnika Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17; v nadaljevanju: uredba).

II. PROJEKTIRANJE, GRADNJA IN OBNOVA JAVNE KANALIZACIJE

3. člen

(splošne zahteve)

(1)

Pri načrtovanju gradnje in obnove javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo upravljavec, državni standardi SIST in Evropski standardi EN.

(2)

Vsa nova kanalizacijska omrežja in investicijska vzdrževanja obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu odvajanja. Izjeme veljajo le za obnove obstoječe kanalizacije, kjer ni možno zagotoviti ločenega odvajanja padavinske odpadne vode in se zato obdrži obstoječi mešan sistem odvajanja. Pri tem je treba poseben poudarek nameniti trajnostnemu odvodnjavanju padavinske vode. Padavinsko odpadno vodo je treba v največji meri umikati iz odvodnjavanja po kanalizaciji, in sicer z zmanjševanjem odtoka oziroma zadrževanjem in s ponikanjem vode na mestu samem. Zavestno je treba izkoriščati vse depresije, parke in cestišča za zadrževanje in ponikanje padavinske vode in v javno kanalizacijo odvajati zgolj presežne količine.

(3)

Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:

-

zaščita zdravja ljudi,

-

zaščita odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in negativnimi okoljevarstvenimi vplivi,

-

zaščita podtalnice,

-

skrb za lokalno napajanje vodonosnikov,

-

zagotovitev primerne zmogljivosti kanala,

-

skrb za varne delovne razmere,

-

skrb za trajnost sistema,

-

zadovoljivo delovanje in vzdrževanje,

-

dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in naprav s strojno opremo brez povzročitve škode,

-

statična in dinamična nosilnost kanala,

-

sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti),

-

obratovanje brez zamašitev,

-

omejitev pogostosti preplavitve,

-

varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,

-

kanalizacija ne sme ogrožati obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave,

-

doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev stanja,

-

zagotavljanje vodotesnosti,

-

preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi z zaščito pred neprijetnimi vonjavami.

(4)

Izbira vrste sistema za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je v pretežni meri odvisna od:

-

vrste sistema, ki že obstaja,

-

zmogljivosti in kakovosti odvodnika,

-

vrste dotokov v sistem,

-

potrebe po čiščenju,

-

topografije,

-

obstoječih čistilnih naprav,

-

drugih lokalnih pogojev.

(5)

Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi tal.

(6)

Kjer so geološke karte pomanjkljive, je treba izvesti raziskave. Z geotehnološkimi raziskavami je treba pridobiti kolikor mogoče natančne podatke o:

-

obtežbah kanalov in objektov na njih,

-

nevarnosti drsin,

-

posedanju,

-

gibanju finih delcev (izpiranju),

-

nabrekanju v glinenih slojih,

-

toku in gladini podtalnice,

-

možnostih napajanja vodonosnika,

-

obremenitvah bližnjih objektov in cest,

-

poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo),

-

možnostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,

-

možnostih izbire vrste cevi.

(7)

Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvajanje odpadne vode izpolnjene, je treba upoštevati vse razpoložljive pomembne podatke, na primer o:

-

poplavah,

-

zamašitvah,

-

porušitvah kanalov,

-

poškodbah kanalov,

-

upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvajanje in iz njega,

-

pregledih kanalov s TV-kamero,

-

pritožbah o širjenju smradu,

-

hidravličnih preverbah,

-

delovanju tehnoloških naprav,

-

rezultatih tlačnih preizkusov,

-

delovanju in stanju regulacijskih naprav,

-

preobremenitvah,

-

spremenjenih okoliščinah, ki nastajajo pod vplivom podnebnih sprememb,

-

uporabi najboljših možnih tehnologij na področju odvajanja in čiščenja.

(8)

Če postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljšanje, ob upoštevanju zahtevane prioritete.

(9)

Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije.

4. člen

(materiali)

(1)

Vgrajeni materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode.

(2)

Material, iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let.

(3)

Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji materiali: polivinilklorid, polietilen, armirani poliester, armirani beton, nodularna litina, keramika in jeklo.

III. KANALIZACIJSKE CEVI

5. člen

(splošno)

(1)

Vse vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti dokazila ? izjave o skladnosti za predpisano temensko trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve, in morajo ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. Cevi za javno kanalizacijo morajo imeti temensko trdnost minimalno SN 8.000 N/m2.

(2)

Globina vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo minimalno 0,80 m.

(3)

Najmanjši dovoljeni notranji premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je DN 200 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije je DN 80 mm.

(4)

Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Najvišja dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno je ta hitrost lahko tudi višja (do 5 m/s), če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja.

6. člen

(zasipanje kanalizacijskih cevi)

Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca, zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Če cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je treba zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na osnovi statičnega izračuna.

7. člen

(podlaga za polaganje kanalizacijskih cevi)

Cevi za kanale javne kanalizacije se morajo polagati na peščeno posteljico, debeline minimalno 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago.

IV. REVIZIJSKI JAŠKI

8. člen

(splošno)

(1)

Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov. Primarno naj bodo locirani na pločnikih ali bankinah, če lociranje na teh površinah ni mogoče, pa na sredini cestišča oziroma voznega pasu ali med kolesnicami.

(2)

Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so:

za kanale	do vključno DN 400	50 m,
za kanale	do vključno DN 800 mm	100 m,
za kanale	> DN 800 mm	150 m.

(3)

Kadar je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek.

(4)

Kadar je hitrost odpadne vode v kanalu velika, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša energija curka na stene revizijskega jaška.

(5)

Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Če jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je treba zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na osnovi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je treba upoštevati navodila proizvajalca.

(6)

Revizijski jaški naj bodo izdelani skladno s standardom EN, premera DN 625,800 in 1000 mm, notranjega premera ID 625,800 in 1000 mm.

(7)

Jašek sestavljajo naslednji elementi, ki se lahko medsebojno sestavljajo s tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu (kompaktna izvedba):

-

dno jaška z muldo z enim iztokom in s tremi vtoki, pod kotom 135°, 180° in 225° glede na iztok, ali dno jaška z muldo z enim iztokom in vtokom, pod kotom 180° glede na iztok; višina mulde v jašku je enaka premeru največje možne dimenzije priključne cevi na jašku; dno jaška se določi po potrebi glede na potrebno število vtokov;

-

obroči (segmenti) za telo jaška potrebne višine;

-

konus jaška z vstopno odprtino DN 625 mm. Izdelan mora biti tako, da je možno zmanjševanje ali povišanje konusa za 250 mm na samem gradbišču.

(8)

Vstopni priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču, ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in biti izdelani iz enakega materiala. Jašek mora biti izdelan tako, da je vodotesen, vključno z vtoki in iztokom iz jaška.

9. člen

(pokrovi revizijskih jaškov)

(1)

Pokrovi na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 cm × 60 cm ali ? 600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA.

(2)

Dodatne zahteve za pokrove revizijskih jaškov:

-

pri uporabi prefabriciranih jaškov je treba na mestih, kjer se zahteva nosilnost pokrovov do 12,5 kN (razred B), predvideti jaške, ki omogočajo vgradnjo pokrovov razreda B neposredno na jašek, brez dodatnih del;

-

za pokrove razreda D (do 40 kN) se zahteva vgradnja višinsko nastavljivih pokrovov na betonski sidrni obroč s prenosom obtežbe v podlago okrog jaška; obvezno je treba predvideti uporabo izravnalnih obročev med betonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov;

-

na poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti dvignjen za 0,50 m nad višinsko koto stoletne vode;

-

pokrovi v prometnih površinah ne smejo predstavljati ovire (zgornji rob cestišča in pokrova morata biti poravnana);

-

prezračevalni pokrovi, nameščeni na gramoznih oziroma makadamskih površinah, morajo imeti vgrajeno tipsko lovilno mrežo, ki preprečuje vdor materiala v jašek;

-

pokrovi na cestnih površinah morajo imeti vgrajeno protihrupno tesnilo (EPDM ? guma iz etilena, propilena in diena ali boljše), ki ga je mogoče menjati;

-

na asfaltiranih prometnih površinah (razred D) je dovoljena le vgradnja pokrovov, ki omogočajo nivelacijo (samonivelacijski, teleskopski) s cestiščem brez betonskega venca in se prilagajajo spremembam nivelete skupaj z asfaltno površino;

-

jaški na kmetijskih površinah morajo biti nadvišani nad zemljiščem minimalno 10 cm in označeni z opozorilno tablo.

10. člen

(razbremenilniki, zadrževalni bazeni)

Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži in se uporabljajo za odvod deževne vode. Gradimo jih z namenom, da med močnejšimi padavinami del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.

11. člen

(dimenzioniranje razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov)

Pri dimenzioniranju razbremenilnikov in zadrževalnih bazenov je treba upoštevati:

-

pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo;

-

parametre (količina zadržane vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena, način čiščenja), ki jih določi upravljavec javnega kanalizacijskega sistema;

-

navedena določila na lokalnih kanalskih sistemih;

-

mehansko stopnjo čiščenja na prelivu.

12. člen

(deli razbremenilnika)

(1)

Razbremenilnike praviloma sestavljajo naslednje enote:

-

dotočni kanal,

-

razbremenilna komora s prelivno steno,

-

dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),

-

iztočni kanal iz dušilne komore,

-

iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.

(2)

V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:

-

dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,

-

inštalacije,

-

pri vgradnji opreme, ki potrebuje za delovanje elektriko, je treba objekt razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim elektro priključkom, z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata.

13. člen

(deli zadrževalnega bazena)

(1)

Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

-

enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),

-

akumulacije (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene idr.),

-

enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik idr.).

(2)

V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:

-

čistilne elemente (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),

-

regulacijske elemente (senzorji za merjenje pretoka in ravni, dušilke, zapornice in drugo).

(3)

Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:

-

tlačni sistem za izpiranje sten bazena,

-

vodovodni priključek iz javnega vodovoda,

-

nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata,

-

pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega prostora.

V. ČRPALIŠČA

14. člen

(namen)

Črpališča se gradijo povsod tam, kjer odpadne in padavinske vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je treba izvesti prečrpavanje za dvig vode na višjo raven.

15. člen

(dimenzioniranje)

Pri dimenzioniranju črpališč je treba upoštevati naslednje pogoje:

-

akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku; pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk;

-

premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm;

-

minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni zmogljivosti črpalke:

-

vertikalni vodi: v = 1 m/s,

-

horizontalni vodi: v = 0,8 m/s;

-

maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno:

premer kanala DN 100 mm ? v_max= 2,0 m/s,

premer kanala DN 150 mm ? v_max= 2,2 m/s,

premer kanala DN 200 mm ? v_max= 2,4 m/s;

-

izbor opreme črpališča (grablje, kompaktor ipd.) je odvisen od načina črpanja in izbire tipa črpališča (zaprt, odprt sistem);

-

zmogljivost črpalk se določa na osnovi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen;

-

črpališče, ki je opremljeno vsaj z dvema ali več enakovrednimi črpalkami, mora biti krmiljenje izvedeno tako, da se zagotovi enakomerno obremenitev vseh črpalk;

-

izbrani hidravlični deli črpalk morajo obdržati visoko raven zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum.

16. člen

(opis črpališča)

(1)

Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je obvezna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Pokrov črpališča mora biti opremljen z ustreznimi tehničnimi rešitvami, ki omogočajo odpiranje eni sami osebi. Pokrovi, vgrajeni v utrjene površine, morajo biti dodatno varovani (vijaki) pred nepredvidenim samodejnim odpiranjem pokrova pri okvari na osnovnem zapiralu pokrova. Črpališče mora biti opremljeno s sidrišči, ki omogočajo varno izvajanje del pri odprtem pokrovu. Sidrišča morajo biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja varno delo na višini, in morajo imeti vse potrebne certifikate. Črpališča, ki so locirana zunaj prometnih površin, morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo.

(2)

Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek ter izvedena po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije.

17. člen

(tlačni vod)

Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom.

VI. OBJEKTI ZA IZPIRANJE KANALSKE MREŽE (prekucniki)

18. člen

(namen)

(1)

Pri ločenih sistemih in nekaterih mešanih sistemih se na začetnih odsekih gradijo jaški za izpiranje kanalske mreže.

O predpisu

Citati

Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda

Časovnica