Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo. Je del interne kanalizacije, ki je investicija lastnika objekta in je v njegovi lasti. Poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zadnjega revizijskega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijo. Vsebuje priključni spoj na javni cevovod kanalizacije, ki se izvede v revizijskem jašku ali z vtočnim fazonskim kosom pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer nad niveleto gladine največjega pretoka v javnem kanalu. Kanalizacijski priključek mora imeti ustrezno odzračevanje, preko vertikalne interne hišne inštalacije ali z za to namenjenim zračnikom na kanalizacijskem priključku.
Del kanalizacijskega priključka je tudi zunanji interni revizijski jašek. Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 600 mm, globlji jaški pa morajo biti notranjega premera 800-1000 mm. Najmanjši presek kanalizacijskega priključka je DN 160. Priporočljiv najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 1 %.
V primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega najmanjšega padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po naslednji metodologiji:
Odvod komunalnih odpadnih voda se lahko izvede neposredno (težnostno), če je kota dna etaže, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu.
Če je kota dna etaže, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više ležečih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz nižjih prostorov pa se ločeno odvaja komunalne odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer se mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno nadzorovano odpreti oziroma zapreti. Pri ločenih sistemih javne kanalizacije je možna neposredna priključitev odvoda komunalnih odpadnih voda iz nižjih prostorov, katerih kota tal je do 0,5 m pod koto pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu - kota temena javnega kanala na tem mestu pa je najmanj 0,8 m pod koto tal etaže, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v prejšnjem odstavku. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo le v zasebnih stavbah, kjer je to v osebnem interesu lastnika stavbe.
Kanalizacijski priključek se lahko izvede kot skupinski kanalizacijski priključek, s čimer mora soglašati upravljavec.
Če je zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije možno izvesti odvod komunalnih in tudi padavinskih odpadnih voda, se interna kanalizacija za komunalne in padavinske odpadne vode obvezno izvede ločeno, tako da se združita v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal.
Kanalizacijski priključek pri novogradnji se mora izvesti po projektni dokumentaciji in ob upoštevanju projektnih pogojev in soglasja k priključitvi. Pri obstoječih objektih se kanalizacijski priključek izvede skladno s projektnimi pogoji, soglasjem ali podanimi navodili s strani upravljavca javnega kanalizacijskega sistema. Ob gradnji, pred zasutjem kanalizacijskega priključka, upravljavec izvede pregled in napiše zapisnik o pregledu oziroma poda zahtevek za odpravo pomanjkljivosti z razumnim rokom, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Po prejemu pisne izjave investitorja o odpravi pomanjkljivosti upravljavec izvede vnovični pregled in napiše zapisnik o pregledu.
Pri načrtovanju trase javnega kanalizacijskega omrežja znotraj območja poselitve, kjer je predpisana izgradnja javne kanalizacije, je potrebno zagotoviti takšno gostoto javnega kanalizacijskega omrežja, da dolžina kanalizacijskega priključka pri težnostni izvedbi za obstoječe objekte ni daljša kot 75 m oziroma pri tlačni izvedbi ne daljša kot 100 m. V obeh primerih predstavlja strošek javne infrastrukture izvedba odcepa kanalizacijskega priključka ter dela priključne cevi do zunanjega roba ceste. Dolžina kanalizacijskega priključka pri načrtovanju gostote javnega omrežja se meri od osi javnega kanala do najbližjega zunanjega zidu stanovanjske stavbe.