(1)
Če višine plačila ni mogoče določiti v skladu s prejšnjim členom in gre le za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, se višina plačila določi po bruto urni postavki, pri čemer se upošteva:
-
plačni razred delovnega mesta, v okviru katerega se opravljajo istovrstne zdravstvene storitve v javnem zavodu, povečan za največ 45 odstotkov,
-
čas opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi (npr. delo ponoči, ob nedeljah in praznikih) ob smiselni uporabi določb o dodatkih, kot jih določa Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24).
(2)
Višina plačila iz prejšnjega odstavka ne sme presegati stroška, ki bi ga imel javni zavod s podjemnikom, če bi bil ta pri njem zaposlen.