(1)
Javni zavod pri določitvi višine plačila upošteva razliko med prihodki, prejetimi za opravljeno zdravstveno storitev ter stroški dela, materiala, storitev (razen stroška plačila po zadevni podjemni pogodbi), amortizacije in drugih stroškov poslovanja, povezanih z opravljanjem zdravstvene storitve, ki je predmet podjemne pogodbe.
(2)
Višina plačila ne sme biti višja od razlike iz prejšnjega odstavka.
(3)
Kadar je predmet podjemne pogodbe več različnih vrst zdravstvenih storitev, ki so del celostne obravnave pacienta pri istem javnem zavodu, se lahko višina plačila določi na podlagi skupne razlike med prihodki in odhodki za to skupino zdravstvenih storitev.