23. člen
(pogoji za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)
(1)
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če so živali označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi in izpolnjujejo pogoj iz 117. člena Uredbe 73/2009/ES.
(2)
Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, tudi individualno referenčno količino mleka, se število ženskih govedi iz 21. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne referenčne količine mleka na dan 1. aprila koledarskega leta, za katerega je bil vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, in povprečne mlečnosti, ki znaša 4.787 kg, ugotovita število živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko zahtevajo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, kar označijo na zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Individualna referenčna količina mleka se v tekočem kvotnem letu upošteva z odvzemi, izvedenimi v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o uvedbi dajatev za mleko in mlečne proizvode (Uradni list RS, št. 1/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mleko), in odvzemi, v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe za mleko za kvotno leto, ki je predhodno letu, v katerem vlaga zahtevek.
(3)
Povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka se upošteva v koledarskem letu vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v koledarskem letu vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Podatke o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva pridobi agencija od KIS.
(4)
Obremenitev kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na kmetijskem gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu. Za izračun GVŽ se uporabijo koeficienti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(5)
Če Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev VURS s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v 10 delovnih dneh od odločitve VURS pisno oziroma preko elektronsko pošte obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(6)
Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija določi in objavi na svoji spletni strani.
(7)
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti od ugotovljenih kmetijskih zemljišč v uporabi, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz četrtega odstavka tega člena, skupaj najmanj 30 odstotkov površin GERK‑ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem. Kot kmetijska zemljišča v uporabi pa se za ta ukrep upoštevajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).
(8)
Žensko govedo, za katero se dodeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, mora:
(9)
Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi tudi za mrtvorojeno tele ali tele, ki pogine v dveh mesecih po telitvi, ali za zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.
(10)
Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se lahko vloži pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v četrti alinei osmega odstavka tega člena.