35. člen
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
(1)
Upoštevati je potrebno varstveni režim in razvojne usmeritve, ki so navedene v strokovnih podlagah za kulturno dediščino.
(2)
Kulturni dediščini se določi ustrezna raba.
(3)
Posebno pozornost je treba posvetiti konceptu celostnega varstva, s poudarkom na pomenu varstvenih območij na nivoju spomeniških območij in manjših homogenih stavbnih celot, nanaša pa se tudi na posamezne objekte, ki jih varuje v njihovem vplivnem območju. Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanje kulturne dediščine, so predvsem:
-
območja naselbinske dediščine,
-
območja kulturne krajine in
-
območja arheološke dediščine.
(4)
Ohranjena dediščina in njena integracija v prostoru je eden od nosilcev trajnostnega razvoja Občine Postojna na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, promet, kultura, okolje idr.)
(5)
Pri prostorskem načrtovanju je potrebno dediščino obravnavati kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, katerega mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(6)
Cilji, pomembni pri oblikovanju kulturne politike občine, so povezati dejavnosti znotraj kulturne politike v lokalnem programu za kulturo in spodbujanje kulturnih projektov (npr. obnove kulturnih spomenikov, ki jih financira lokalna skupnost, kulturne poti itd.).
(7)
Ključne usmeritve za varstvo kulturne dediščine so:
-
izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (nelegalne rušitve, nelegalni posegi v prostor, propadanje enot zaradi različnih razlogov);
-
izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine;
-
povezava razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine;
-
ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi kulturnega in simbolnega pomena, ki so pomembna na nacionalni ravni (Planina in Strmica – Predjama);
-
ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni ravni, z upoštevanjem varstvenih pogojev in smernic v urejanju prostora (načrtovanje, izvedba, nadzor) v povezavi z drugimi prostorskimi sistemi (poselitev, infrastruktura, razvoj podeželja) zaradi zagotavljanja ustrezne razvojne kontinuitete za ohranjanje njihovih vrednot.
(8)
Posegi naj se izogibajo objektov in območij kulturne dediščine. Za vse posege na kulturni dediščini je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (v nadaljevanju besedila:KVP) in kulturnovarstveno soglasje (v nadaljevanju besedila: KVS) pristojnega zavoda skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.