23. člen
(koncept zelenega sistema naselja)
(1)
Osnovne značilnosti obstoječe zasnove mesta Postojna, ki so pomembne za zasnovo zelenega sistema mesta:
-
v poselitvenih območjih je veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki jih je potrebno varovati in jih trajno ohranjati kot zelene površine;
-
gozdove (predvsem grič Sovič), mokrišča ob Pivki in druge odprte površine na ureditvenem območju se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja;
-
v naselju je sorazmerno veliko drevoredov, ki se jih ohranja in nadgrajuje;
-
z zelenim sistemom se zagotavlja zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih, varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem in izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.
Športno rekreacijske površine
(2)
Športni parki
-
Na območju mesta Postojna je dobro opremljen Športni park, ki sočasno služi tudi šolam na območju Postojne.
-
Športna igrišča se nahajajo tudi ob osnovni šoli Antona Globočnika in ob srednješolskem centru. Druge površine so večinoma ozko zasnovani tematski parki, kakršni so v Postojni športno letališče, strelišče in poligon za lokostrelstvo in so običajno v upravljanju različnih športnih klubov. Sem sodijo tudi javnosti nedostopna športna igrišča v okviru vojašnice.
(3)
Otroška igrišča
-
Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah. Predvidena je ureditev otroškega igrišča v mestnem parku.
-
Potrebna bi bila takšna ureditev otroških igrišč v sklopu šol in vrtcev, da so ta otroška igrišča lahko tudi odprta za javnost. Opremljenost otroških igrišč je potrebno izboljšati.
-
Znotraj obstoječih poselitvenih območij se primerne zelene površine nameni javnim parkom z ureditvami otroških igrišč.
-
Pri načrtovanju otroških igrišč je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
(4)
Šport in rekreacija v naravi
-
Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja urbanistične zasnove) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
-
Območje naravoslovne učne poti ob Pivki: to je celotno območje mokrišč ob Pivki. Na tem območju je dovoljena pasivna rekreacija, samo sprehodi, vse je podrejeno varovanju narave. Tu se vzpostavijo učne poti, predstavi pa se naravno dediščino območja. Vsa ostala raba je ekstenzivna kmetijska raba, ki omogoča ohranitev habitatov – redko košeni travniki.
-
Rekreativno območje Soviča: gre za območje aktivne rekreacije, ki je prvenstveno namenjena mestnemu prebivalstvu. Tu so predvsem trim steze in sprehajalne poti. Predstavi se kulturno dediščino območja.
-
Uredi se območje, namenjeno gostinski dejavnosti.
-
Rekreativno zaledje Postojnske jame: gre za pasivno rekreacijo – sprehodi v naravi, hkrati pa je možnost uporabe obstoječih gozdnih poti za sankanje. Na planoti, kjer je relief bolj uravnan in kjer je območje degradirano, bi bilo možno urediti proge za tek na smučeh ali površine za druge oblike rekreacije in turizem, primerno za to kraško območje, če bi se pokazale potrebe po tem.
-
Območje od »gmajne« pri Stari vasi in Pečne rebri: predstavlja primestni gozd za aktivno in pasivno rekreacijo prebivalstva, ki leži v zaledju najgostejšega območja poselitve mesta Postojna.
-
Druge usmeritve: rekreacijska območja naj se neposredno povežejo z zelenim sistemom mesta preko dobro urejenih peš in kolesarskih poti. Na vseh pomembnih peš in kolesarskih poteh je treba regulirati motorni promet ali kako drugače zagotoviti varno vožnjo s kolesom in sprehajanje, da ne nastajajo novi konflikti.
-
Za učinkovito povezavo mestnih zelenih površin z zelenim zaledjem je potrebno nekatere poti ustrezno urediti kot sprehajalne poti z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev itd.). Kot takšno je smiselno urediti vsaj peš in kolesarske pot med mestom in hotelskim kompleksom Jama.
(5)
Parkovne površine
-
Znotraj mestnega središča se nahaja mestni park, zelena površina, namenjena vsem prebivalcem mesta v mestu Postojna. Za vzpostavitev pravega mestnega parka je potrebno na teh površinah poleg običajnih vsebin (sprehajalne poti, otroška igrišča) zagotoviti dodatne vsebine v simbolno reprezentativnem pomenu za mesto (memorialni elementi, glasbeni paviljon, galerija).
-
Predlagana je vzpostavitev manjših parkovnih površin v obstoječih urbanih površinah za potrebe prebivalcev območja in sicer ob železnici, ob srednješolskem centru in ob Pivki.
(6)
Zasnova povezav zelenega sistema
a)
Pomembnejše peš in kolesarske poti
-
Peš in kolesarske poti, ki so pomembne za povezavo zelenega sistema v Postojni, se širijo iz centra zvezdasto na vse strani urbane strukture. Najbolj pomembne poti pa so pot med centrom mesta in vhodom v Postojnsko jamo, peš povezave med kompleksi šol in športnim parkom ter povezave centra Postojne z železniško postajo in delom upravnega centra mesta. Gre torej predvsem za ustrezne ureditve in preureditve obstoječih lokalnih cest, dopolnjene z vzpostavitvijo novih odsekov poti z namenom ustvariti sistem primernih peš in kolesarskih povezav.
-
Za glavne povezave območij zelenega sistema so pomembne predvsem ureditve obstoječih lokalnih cest in poti s koridorji za pešce in kolesarje, morebitna ustrezna razbremenitev teh poti z motornim prometom ter primerna oprema poti z vegetacijo (drevoredi) in drugo opremo (počivališča s klopmi in koši za smeti na primernih točkah). Pri ureditvi križanj glavnih kolesarskih in peš poti z glavno cesto je potrebno zagotoviti predvsem varne in dobro označene prehode (prečkanja).
-
Pri vzpostavljanju rekreacijskih peš in kolesarskih rekreacijskih poti v zaledju mesta (predvsem območje Pivke med Kozarjami in Hotelom Jama ter območje Soviča) je potrebno zasnovati sistem krožnih poti. Na območju ob Pivki naj se krožno pot spelje po robu območja, to pa vsebinsko nadgradi z učno potjo in posameznimi postajami na učni poti, ki lahko od osnovne poti vodijo v notranjost naravovarstveno zanimivih delov območja. Na območju Soviča je možno speljati več vsebinsko različnih poti, namenjenih tako pasivni kot aktivni rekreaciji (trim steze).
-
Rekreacijske poti se načeloma vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh oziroma po naravnih robovih tako, da se direktno čim manj posega v naravovarstveno najbolj vredna območja. Pri urejanju rekreacijskih poti v zaledju mesta je potrebno poskrbeti za varna prečkanja cest ter predvsem za nove ustrezne premostitve čez Pivko in njene mrtvice.
b)
Členitvene in varovalne zelene površine
-
Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo pred erozijo izpostavljene brežine, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. Na območju je vegetacijski zaščitni pas ob trasi avtoceste in na strmi ježi terase ob Pivki. Teraso je potrebno ohraniti in zaščititi.
-
Kmetijske površine s pomembno funkcijo členitve urbane strukture: gre za večje komplekse sklenjenih površin v primarni rabi, ki so pomembne za ohranjanje strukture naselja vzhodni strani.
-
Kmetijske površine na območju Dolgih njiv se ohranjajo dolgoročno za potrebe poselitve. Kmetijske površine južno od izlivnega dela Pivke se ohranjajo, zato da se loči mesto od naselja Veliki Otok.
c)
Drevoredne poteze
-
Med drevorednimi členitvami so pomembni predvsem drevoredi ob mestnih vpadnicah in drugih pomembnejših cestah. Ohranjajo se vsi obstoječi drevoredi in vzpostavljajo novi.
-
Za zasnovo zelenega sistema so še posebej pomembni tisti drevoredi, ki spremljajo pomembne peš in kolesarske povezave v zaledje. Drevorede se postavlja ob vseh glavnih ulicah, ki členijo urbano strukturo, ki so prometno pomembnejše. Na določenih odsekih, kjer je nemogoče urediti drevored v celi potezi, bi ga poskušali mestoma vzpostaviti, kjerkoli bi bilo to možno (npr. prilagoditve z manjšimi drevesi), tako da bi kljub temu dobili členitve urbane strukture.
-
Znotraj urbane strukture se ohranjajo posamezna drevesa.
d)
Zelene površine ob vodotokih
-
To so območja večje stopnje naravne ohranjenosti in velikega ekološkega pomena izven strogo urbaniziranih območij. V zasnovi so opredeljena kot naravno območje ob vodotokih, to je ob reki Pivki severozahodno od mesta, v neposredni bližini naselja. Raba prostora na teh območjih ne sme zmanjševati ekološke vrednosti in ekoloških funkcij tega območja, zato se opredeljena območja ob vodotokih in drugih vodnih površinah ščiti v naravni funkciji in naravnem izgledu.
e)
Varovane poplavne površine – retencijske površine
-
V zasnovi so kot območja pomembnih retencijskih površin opredeljena poplavna območja ob Pivki izven urbaniziranih območij.
f)
Območja novih vodnih ureditev
-
Potencial za razvoj novih vodnih in obvodnih površin je območje ob vodotoku Stržen na območju Loga. Stržen je danes reguliran s številnimi občasnimi pritoki, ponekod na tej površini zastaja voda, zemljišče je mestoma zamočvirjeno. Urejanje Stržena in površin ob Strženu mora vključevati renaturacijo.
-
Ob ureditvi območja za poselitev je smiselno v skladu s programom ustvariti nove vodne površine.
g)
Območja gozda in kmetijskih površin
-
Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se vzpodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
-
Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezana na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno krajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja urbanistične zasnove. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.
(7)
Koncept zelenega sistema mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.4: »Koncept zelenega sistema naselja«.