Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna

Tipologija objektov

Objekti se glede na tip zazidave na območjih podrobnejše namenske rabe delijo na:

+---------------------------------------------------------------+
|a - prosto stoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno     |
|stranico ne stikajo z drugimi objekti, višine do 3 etaže: (K)+ |
|P+1 do P+1+1M;                                                 |
|b - objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, višine do 3   |
|etaže: (K)+ P+1 do P+1+1M;                                     |
|ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega      |
|tlorisa – nestanovanjski kmetijski objekti, manjši proizvodno  |
|obrtni objekti do 2 etaži: P+1M;                               |
+---------------------------------------------------------------+
|j – ohranjena območja mestnega jedra                           |
+---------------------------------------------------------------+
|a-j: avtohtone samostojne stavbe v vaških jedrih               |
|– stavbe, kjer so locirane posamezne urbane funkcije (npr.     |
|šola, gostilna …);                                             |
|– praviloma podolgovate stavbe z daljšo fasado, ki je vzporedna|
|s smerjo ulice;                                                |
|– praviloma daljša fasada stavb določa gradbeno linijo ulice;  |
|– prostostoječe stavbe manjšega merila in podolgovatega tlorisa|
|z maksimalno dopustno višino 3 etaže: (K)+P+1+1M;              |
|d-j: avtohtone domačije v vaških jedrih                        |
|– sestavljene domačije s podaljški stanovanjskih stavb v mala  |
|gospodarska poslopja ali s samostojnimi vzporednimi            |
|gospodarskimi kompleksi; domačije z razporeditvijo             |
|stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij v gručah ali      |
|domačije, sestavljene iz več samostojnih stavb;                |
|– praviloma objekti skupaj z notranjim dvoriščem tvorijo       |
|zaključene komplekse, ki mejijo na javni (obcestni) prostor;   |
|notranja dvorišča predstavljajo prehod med javnim in zasebnim  |
|prostorom;                                                     |
|– praviloma funkcionalna območja domačij niso ograjena;        |
|– krajša/daljša fasada objekta, odvisno od razpoložljivosti    |
|zemljišča za gradnjo, določa gradbeno linijo;                  |
|– značilna je vzporedna ali manj pogosto pravokotna postavitev |
|glavnega (stanovanjskega) objekta na smer ceste, odvisno od    |
|velikosti in oblike razpoložljivega zemljišča za gradnjo;      |
|– objekti so manjšega merila in podolgovatega tlorisa,         |
|maksimalno dopustna višina je 2 etaži: (K)+P+1M ali (K) + P +1;|
|značilni elementi oblikovanja: vogalni zamik, arkade, portali, |
|okenski okvirji;                                               |
|– praviloma dva vzorca oblikovanja streh: strma dvokapnica     |
|(naklon od 40°- 45°), položna dvokapnica (naklon cca. 30°);    |
+---------------------------------------------------------------+
|av – visoki prosto stoječi objekti večjega merila, višine nad 3|
|etaže (bloki, poslovni objekti);                               |
|bv - visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže  |
|(bloki, poslovni objekti v nizu);                              |
+---------------------------------------------------------------+
|c - objekti svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih       |
|dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti          |
|zdravstvene dejavnosti, hotelski objekti , gostinski objekti,  |
|trgovski objekti …);                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|e - objekti velikega merila (pritlični ali enonadstropni       |
|objekti velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti,     |
|športu, posebnim dejavnostim kot so nakupovalna središča,      |
|sejmišča in zabaviščni parki);                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|f – tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni      |
|objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava,          |
|transformatorska postaja, betonarna itd);                      |
+---------------------------------------------------------------+

Vsi objekti so lahko podkleteni.

Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega območja vrste podrobnejše namenske rabe, namembnostjo objektov, višino obstoječih objektov, določenim faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe gradbene parcele ter regulacijskimi linijami.

Novogradnje objektov se morajo po velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, višini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard, pri oblikovanju fasad zgledovati po obstoječih objektih v enoti ali podenoti urejanja prostora, kjer se objekt gradi.

Pri rekonstrukciji, dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov mora biti objekt oblikovno usklajen v oblikovanju vseh elementov objekta z objektom, h kateremu se doziduje, nadziduje ali pa se rekonstruira.

Kadar se doziduje, nadziduje ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen z ostalimi objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora (oblikovanje strehe, barve strešin, tlorisni in višinski gabariti, barve in oblika kritine, oblikovanje napuščev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo oblikovno uskladi z objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pri spremembi podstrešij v stanovanja je potrebno osvetljevanje podstrešij rešiti s strešnimi okni. V primeru, da imajo sosednji objekti (izvornega stavbnega oblikovanja) frčade za osvetljevanje, je potrebno obliko frčad prilagoditi že obstoječim frčadam pri sosednjih objektih ob upoštevanju določila, da morajo imeti frčade enak naklon kot obstoječa strešina, ali pa so oblikovane s strešino blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot na osnovni strešini ali pa bakrena. Trapezna ali trikotna okna za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij niso dovoljena.

Sleme novih stavb mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s plastnicami. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50 m za več kot 10%. Na območjih načrtno zgrajenih objektov se naklon strehe ne sme spreminjati.

Površina frčad ne sme presegati 30% površine posamezne strešine in ne sme segati do slemena ali kapi obstoječe strešine.

Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na fasadah objektov niso dopustne nove odprtine (okna, vrata).

Barve fasad: na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25% fasadne površine, poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne dejavnosti in drugih objektov s posebnim simbolnim pomenom. Fasade so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako pobarvani. Kovinske in plastične fasadne obloge niso dovoljene za stanovanjske stavbe.

Oblikovanje objektov z večkotnimi izzidki, stolpiči in fasadnimi pomoli ni dovoljeno.

Odstopanja od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja so dopustna za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN ob upoštevanju drugih določil tega odloka in za objekte tipa c. Objekti tipa c na območjih podrobnejše namenske rabe SSe2, SSe3, SP se morajo po gabaritih in drugih značilnostih prilagajati tipu objektov, določenemu za posamezen EUP.

Vsi novo zgrajeni ali rekonstruirani objekti v javni rabi in večstanovanjske stavbe morajo funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir.